Novinarsko častno razsodišče
Skupni organ DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ DNS in SNS (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Ranka Ivelja, Nada Ravter, Brigita Mohorič, Jože Možina, Špela Šipek in Davorin Koron (člani) se je na seji 24. septembra 2003 opredelilo do oddaj Argumenti o EU in Nato, ki jih je predvajala Tele 59 d.o.o. program RTS.
Stališče Novinarskega častnega razsodišča
Novinarsko častno razsodišče DNS v pravilniku o delu NČR nima podlage za razsojanje o omenjenem primeru, niti ni iz prošnje mogoče razbrati, da bi naj šlo za kakršnokoli presojo. Predlog (iz razumljivih razlogov) ni bil podan v obliki, ki jo predpisuje pravilnik o delu NČR, niti ni podan v obliki klasične zahteve za presojo ugotavljanja morebitne kršitve kodeksa DNS. Mogoč je samo odgovor na načelni ravni: kodeks slovenskih novinarjev v svojem 14. členu navaja, da morajo biti oglasna sporočila, plačane objave in oglasi razpoznavno in nedvoumno ločeni od novinarskih besedil. Če bi utegnil obstajati kakršenkoli dvom, še pravi kodeks, mora biti nedvoumno označeno, da gre za oglas.
Ko je torej bila serija oddaj o NATU vidno označena, da gre za program, ki ga je financirala vlada in gledalci opozorjeni, da gre za , kot je bilo rečeno » koprodukcijo z vladnim uradnom za informiranje, sta vodstvo TV hiše, sploh pa novinar sam prevzela odgovornost, da bo občinstvo vnaprej dvomilo v nepristranskost oddaje in si s tem naložil dodatno breme dokazovanja o profesionalnosti svojega početja.
Samo za primer: kljub temu, da z vidika profesionalne etike in izbora sogovornikov pogovorom ni mogoče očitati pristranskosti, se morata tako TV postaja kot avtor zavedati, da lahko dejstvo, da je režija v oddaji o vstopu v EU ( sogovorniki: G. Drevenšek, Genorio, Jerovšek, Peče) oziroma o Natu (M. Drevenšek, Jazbec, Žbogar, Osonkar) prekinila telefonski klic gledalca, sproži ugibanje gledalcev, ali tega niso naredili zato, ker gledalčeva reakcija plačniku oddaje ne ustreza. Zato seveda kodeks večkrat opozarja na nedopustnost in s tem nevarnost hibridnih oddaj, kjer se mešajo oglasna in novinarska sporočila, še posebej pa tedaj, ko avtor ali uredništvo, sponzorje pod temi pogoji nastalega novinarjevega izdelka omeni le mimogrede ali na povsem nepomembnem mestu. To pot je sicer uredništvo to naredilo korektno, čeprav je vprašanje, ali so gledalci izraz, da je oddaja »nastala v koprodukciji z vladnim uradom za informiranje«, zares tudi razumeli kot dejstvo, da jo je urad plačal v celoti. Izraz »koprodukcija« bi sicer lahko imel v drugače razumljenem kontekstu, za TV postajo celo slabšalni pomen, saj bi lahko pomenil tudi to, da je »koproducent« soustvarjal oddajo in torej tudi vsaj deloma narekoval njeno vsebino.
Častno razsodišče se zaveda pritiskov na novinarske hiše v razmerah majhnega medijskega tržišča – vendar meni, da je treba zagotoviti vsaj minimum opozoril, v katerih je bralcem, poslušalcem in gledalcem nedvoumno jasno, da za določenim prispevkom stojijo tudi interesi plačnikov tega izdelka.
V Ljubljani, 24. september 2003
Vili Einspieler
Predsednik Novinarskega častnega razsodišča