Ludvik Toplak in Jurij Toplak proti novinarju Dela Mihi Rubinu

Prispevek Mihe Rubina (Delo)

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspiler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Ranka Ivelja, Peter Jančič, Špela Šipek in Davorin Koron (člani) je na seji 4. februarja 2004 v primeru Ludvik Toplak in Jurij Toplak proti novinarju Dela Mihi Rubinu razsodilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Ludvik Toplak in Jurij Toplak proti novinarju Dela Mihi Rubinu

Dr. Ludvik Toplak in mag. Jurij Toplak očitata novinarju Dela Mihi Rubinu, da je v članku »Do lastnine po sodni poti« kršil 1.,2.,20. in 21. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Neresnične naj bi bile trditve, da nekdanji rektor Univerze v Mariboru, zdaj veleposlanik pri Svetem sedežu, zahteva večmilijonsko doplačilo ob zamenjavi kadrovskega stanovanja, ki ga je želel odkupiti (podrobneje o tem v razsodbi J. in L. Toplak proti T. Klipšteterju), da naj bi mag. Jurij Toplak izjavil, da bi pri tem »milijon dva še spregledali, več pa nikakor ne«, v resnici pa da je dejal, da gre za »tri do štiri milijone« in da je izjava objavljena na način, kot da bi novinar mag. Toplaka ujel na laži. Pritožnika tudi trdita, da ni res, da je kupčijo predlagal stanovanjskemu skladu Toplak sam, saj da je predlog prišel od sklada. S tem naj bi Miha Rubin kršil 1. člen kodeksa.

Novinar naj ne bi preveril informacije, saj naj bi mag. Jurija Toplaka poklical samo zato, da bi zadostil zahtevi iz kodeksa, ni pa ga zanimala celotna zgodba, ki mu jo je ta poskušal razložiti. Zato naj bi kršil tudi 2. člen kodeksa. Jurija Toplaka naj bi obsodil kršitve zakona, čeprav kršitve sodišče še ni ugotovilo s pravnomočno sodbo, kar je po mnenju pritožiteljev kršitev 21. člena kodeksa. Poleg tega ni spoštoval pravice mag. Toplaka do zasebnosti, saj da morda le za očeta, dr. Ludvika Toplaka, velja, da je javna osebnost, ne pa tudi za sina Jurija, ki ga ščiti zakon o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega naj bi bila točka seje, na kateri so zadevo obravnavali, zaprta za javnost. S tem naj bi novinar kršil 20. člen kodeksa.

Miha Rubin na obtožbe odgovarja, da je vse objavljene informacije dobil pri uradnem viru, direktorici Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada. Iz dopisa županom okoliških občin – članom nadzornega odbora tega sklada – je razvidno, da nekdanji rektor na zamenjavo pristaja, če mu vrnejo razliko v višini 5.100 000 Sit, zaradi česar je sklad možnost zamenjave zavrnil. Dopis dr. L. Toplaka županu Soviču, da dokazuje, da je bil pobudnik zamenjave nekdanji rektor sam. Miha Rubin tudi trdi, da je izjava Jurija Toplaka povzeta točno, čeprav je ne more dokazati s posnetkom. S tem ko dr. Toplak ob odhodu z Univerze ni vrnil kadrovskega stanovanje, pač pa ga je prepustil v uporabo sinu, za kar ni imel pravne podlage, je kršil stanovanjski zakon, pravilnik o oddaji družbenih in kadrovskih stanovanj v najem ter najemno pogodbo. Jurij Toplak naj bi sam naredil korak iz zasebnosti, ko je nastopil v prispevku POP TV.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da Miha Rubin ni kršil 1., 2., 20. in 21.člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

V članku je novinar navedel uradni vir (predsednico Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada), ki je odgovoren za točnost informacije. Poleg tega je poklical tudi prizadetega mag. Jurija Toplaka in objavil njegov pogled na dogajanje, trditev, da informacije sklada o zahtevanih milijonih ne držijo. Dejstvo pa je, da je v eni od najverjetnejših menjalnih različic dr. Toplak pričakoval petmilijonsko kompenzacijo, torej so bili novinarjevi podatki točni. S tem ko je iz pisma dr. Toplaka županom razvidno, da bi bila oče in sin skladu po eni od različic pripravljena pustiti, 3,7 milijona sit, je posredno potrjena tudi izjava mag. Jurija Toplaka, da bi nekaj milijonov skladu še odpustila, več pa ne. Novinar je moral opaziti nedoslednost, ko mag. J. Toplak sprva zatrjuje, da so vse informacije, ki jih je dal sklad netočne in da jih bosta pritožnika zato ovadila, potem pa se v pogovoru z enim od njiju izkaže, da imajo informacije o ponudbi Toplakov realno podlago, saj jo v pritožbi tudi potrdita. S tem je trditev o kršitvi 1. in 2. člena kodeksa še manj upravičena.

NČR meni, da novinar ni kršil 20. člena kodeksa in s tem pravice pritožnikov do zasebnosti, saj je pisal o kadrovskem stanovanju, ki je last mariborske občine, obveščanje o tem pa je v javnem interesu. Kodeks namreč navaja, da je poseg v posameznikovo zasebnost dovoljen, če zato obstaja javni interes. 20. člen kodeksa torej ni bil kršen.

Določilo 21. člena, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen, je sicer vezan na poročanje s področja pravosodja. Toda tudi če bi šlo za tak primer, je novinarjevo delo treba videti v okvirih medijske prakse. Izraz »nezakonito« v medijski praksi velikokrat pomensko označuje dejanja, ki pomenijo kršenje pravil v družbi.

Novinar se je torej skliceval na javni in uradni vir, ki verodostojnosti informacij do danes ni zanikal, poleg tega pa tudi na informacije in izjave, ki so jih objavili že drugi mediji.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila o njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 4. februarja 2004

Vili Einspieler

predsednik Novinarskega častnega razsodišča