Krešo Puharič proti Viktorju Luskovcu (Nedelo)

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Ranka Ivelja, Špela Šipek, Nada Ravter, Davorin Koron, Peter Jančič in Jože Možina (člani) je na seji 29. septembra 2005, na predlog Kreša Puhariča razsodilo, da novinar Nedela Viktor Luskovec ni kršil kodeksa novinarske etike.


Primer: Krešo Puharič proti Viktorju Luskovcu (Nedelo)

Krešo Puharič se je na častno razsodišče pritožil, ker naj bi novinar Nedela Viktor Luskovec v Nedelu 16. maja 2004 na 5. strani v članku »Nezaželjeni sosedje: otroci, starejši in bolni« prekršil preambulo, 1., 2., 8., 20. in 22. člen kodeksa.

1. člen naj bi novinar prekršil z nenatančno in neresnično prikazanimi ter napačno povzetimi in interpretiranimi povzemanji pisanj in dogodkov ob medsosedskih sporih v preteklosti. 2. člen, ker po oceni pritožnika ni pridobil odzivov tistih, ki so obtoženi. 8. člen bi naj bil kršen, ker se pritožniku zdi neustrezen naslov članka, hkrati naj bi bil njegov arhivski posnetek neustrezno označen. Kršitev 20. in 22. člena utemeljuje z dejstvom, da je novinar pisal o družini Puharič, torej tudi o ženi in hčerkah, ki sta bila v času konfliktov v dveh soseskah, kjer so živeli, še mladoletni in v zasebnost bi naj časopis posegel tudi z objavo arhivske fotografije Puhariča. Novinar na pritožbo ni odgovoril.


Razsodba: Viktor Luskovec ni prekršil 1., 2., 8., 20. in 22. člena kodeksa.


Obrazložitev:

Pritožnik navaja več primerov, v katerih naj bi bil kršen 1. člen novinarskega kodeksa. Del jih – podobno kot v sporu proti Petri Krčmar – utemeljuje z navajanjem, da naj novinar ne bi vključil dovolj informacij o primeru, da so bile vključene v napačen kontekst ali napačno interpretirane. Častno razsodišče je v preteklosti že opozorilo, da je kot varuh profesionalnih standardov le izjemoma lahko arbiter, ki določa, koliko prostora in kakšen pomen v uredniških vsebinah mora pripadati posameznim dogodkom, osebam ali strankam. Takšno posredovanje častnega razsodišča bi pomenilo omejevanje javne razprave, ki je v odprti družbi v korist in dobro skupnosti tudi takrat, ko je konfliktna in sproža različne odzive. Pritožbe, ki novinarju ne očitajo kršitve kodeksa za zapisano, ampak to, da vseh dejstev ni zapisal ali jih pravilno ovrednotil, morajo biti zato zelo tehtno utemeljene, da bi razsodišče o njih lahko presojalo. Glede na veliko pozornost, ki so jo različni mediji posvetili primeru o katerem poteka spor, v okviru katere so bili obsežno objavljeni tudi odgovori pritožnika, častno razsodišče ocenjuje, da pogoj, da bi lahko omejevalo javno razpravo z določanjem, katera interpretacija ali umestitev dogodkov je pravilnejša in kaj vse mora biti povedano, ni izpolnjen.

Pritožnik, ko trdi, da je bil kršen 2. člen, ne navaja natančno, katere hude obtožbe bi zahtevale, da bi novinar moral pridobiti odziv, pa ga ni. NČR ugotavlja, da je novinar v članku predstavil tudi Puharičevo plat medalje. Ker pritožba v tem delu ni utemeljena, jo je častno razsodišče zavrnilo. V delu argumentacije pritožbe, ki se nanaša na 8. člen, razsodišče meni, da je naslov morda res pretiran in skuša pritegniti pozornost, ni pa mogoče zatrditi, da bi ponarejal vsebino članka. Podobno je z očitkom o objavi fotografije pritožnika, ki jo pritožnik sicer utemeljuje, ko očita kršitev 20. in 22. člena kodeksa.

Razsodišče je zavrnilo tudi očitek, da bi naj bila kršena 20. in 22. člen, češ da je z navajanjem podatkov o ženi in hčerkah brez razlogov posegel v njihovo zasebnost. Novinar povzema vsebino sodnih sporov, pritožnik (oz. njegova soproga) je na sodišču zahteval odškodnino v lastnem in v imenu hčera in jih tako sam javno izpostavil. Sodni postopki so pač, če sodišče ne odloči drugače, javno dogajanje. Tudi trditvi, da bi objava fotografije pritožnika, ki je bil nekaj časa tudi kandidat za ustavnega sodnika in je sicer ugleden in znan pravnik, pomenila nedopusten poseg v zasebnost, častno razsodišče ne more pritrditi.

Častno razsodišče ni presojalo, ali je bila kršena preambula kodeksa, saj velja ta za napovedni in ne normativni del kodeksa. Šteje se, da je bila smiselno preambula kršena v vsakem primeru, ko častno razsodišče presodi, da je bil kršen kateri od členov kodeksa.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 29. septembra 2005

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča