Darko Njavro proti Toniju Periču (Dnevnik)


Prispevek_Peric_Napoved


Prispevek_Peric

Novinarsko častno razsodičče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Ranka Ivelja, Brigita Mohorič, Jože Možina, Špela Šipek, Nada Ravter in Peter Jančič (člani) je na seji 12. januarja 2006 v primeru Darko Njavro proti novinarju in uredniku Dnevnika Toniju Periču, ki je med postopkom prevzel funkcijo urednika na novem tedniku Direkt, razsodilo, da sta uredništvo Dnevnika in novinar kršila Kodeks novinarjev Slovenije.


Primer: Darko Njavro proti Toniju Periču (Dnevnik)

Darko Njavro je v pritožbi na NČR očital novinarju in uredniku Dnevnika Toniju Periču, da je v članku z naslovom Občutljivi podatki bežijo iz policijskih vrst, ki je bil objavljen 15. 7. 2005, kršil 1., 2., 3., 7., 11., 12. in 21. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Po mnenju pritožnika je novinar kršil 1. člen, ker ni preveril navedb svojega vira, kdo naj bi o zadevi Socius obveščal medije in ker ni priznal in popravil svoje napake. Kot navaja Njavro, novinar tudi ni objavil tega, da je pritožnik zanikal vpletenost v zadevo Socius. Kršitev 2. člena mu očita zato, ker je v članku z gotovostjo trdil, da je notranji minister Dragutin Mate odredil izredni nadzor na Policijski upravi Ljubljana, ker naj bi pritožnik le nekaj ur po tem, ko je novi direktor policije Jože Romšek prejel Dnevnikovo vprašanje o poteku preiskave v primeru Socius, zanj že vedel. Perič naj bi kršil 7. člen, ker je zamolčal informacijo, da so Njavru to, da ga bo imenoval v članku, povedali njegovi novinarski kolega, čeprav mu je podatek posredoval v telefonskem pogovoru. Pritožnik še očita novinarju, da je kršil 12. člen, ker ni razkril, da je bil v preteklosti vpleten v dogodke, ki so bili povezani z njim. Na koncu mu očita tudi kršitev 21. člena, ker ga je posredno obtožil, da je medijem posredoval policijske informacije v zadevi Socius, čeprav tega ni nihče dokazal.

Toni Perič je v odgovoru na pritožbo poudaril, da se je članek o tem, kako odtekajo policijske informacije, po zaslugi Njavra, spisal sam, čeprav o povsem drugi temi. Kot je pojasnil, je pred pripravo članka uradno prosil za odgovor vodstvo policije, pritožnik pa je za Dnevnikovo vprašanje vedel že naslednji dan. Po njegovem gre pri očitku, da ni upošteval mnenja prizadetih, za sprenevedanje. Perič je tudi poudaril, da je Njavrova trditev, da je od njegovih kolegov izvedel, da pripravlja prispevek, v katerem ga bo imenoval, največja laž, ker tega ni vedel niti njegov odgovorni urednik. Vsi drugi očitki in navedbe pritožnika so za Periča brez prave podlage.

NČR je 8. decembra 2005 v primeru Darko Njavro proti Toniju Periču sklicalo javno obravnavo, ki so se je udeležili pritožnik s pooblaščenim odvetnikom Blažem Košorokom in novinar. Na njej je Njavro dodatno pojasnil, da je zahteval demanti objavljenega članka, vendar ga Dnevnik ni objavil, kakor tudi ne nadaljnega prispevka. Periču je še očital, da ga ni poklical ali mu poslal pisna vprašanja, da bi poskušal pridobiti njegov odziv, čeprav je o njem pisal brez preverjenja že v preteklosti. Za pritožnika je ključno, da Perič v članku ni navedel, da je domnevno vpletenost v odtekanje policijskih informacij zanikal.

Perič je znova poudaril, da se je Njavro v članek pripeljal sam, je pa v članku res napačno zapisal, da je Njavro njegovega kolega Tomaža Bukovca klical, čeprav mu je dejansko poslal SMS. Izpovedal je tudi, da članek ne govori o tem, da Njavro razkriva policijske podatke, temveč o tem, da je izvedel prej kot njegov odgovorni urednik, da zbira podatke o zadevi Socius. V tej zvezi je pritožnika tudi opozoril, da je v demantiju zapisal, da je izvedel od novinarjev Dnevnika, da pripravlja prispevek, kar ni res. Kot je še opozoril, je poslal dopis na pristojno ministrstvo prav zato, da mu potrdi ali zanika govorice.

Na javni obravnavi se je pokazalo, da je lahko Njavro na podlagi izmenjave SMS sporočil z Bukovcem le predvideval, da Perič piše o njemu. Zato je dopustil tudi možnost, da ga je narobe razumel in da je šlo za nesporazum. Perič je izpovedal, da sta mu kriminalista, ki sta ga povabila na kavo v Kapitelj, zaupala, da preiskava intenzivno poteka, Njavro pa ga je opozoril, da je bil na pogovoru po objavi članka. Pritožnik je pojasnil, da je klical Bukovca zato, ker je znana oseba okoli trosila neresnice. Šlo naj bi za Marka Pogorevca. Perič je izpovedal, da ni avtor povzetka na prvi strani in da ne ve, kakšen bi bil članek, če ga ne bi poklical Njavro. Ko je ugotovil, da Njavro ve, da pripravlja prispevek o zadevi, ga Socius ni več zanimal. Zato se tudi ne spominja več, kaj sta se s pritožnikom pogovarjala na to temo, prepričan pa je le o tem, da je vprašanje, ki ga je naslovil na generalnega direktorja policije, prišlo na uho Njavru. Čeprav je pritožnik poudaril, da želi izkoristiti le pravico do popravka, Perič ni bil pripravljen na poravnavo, ker ni imel in nima nobenega vpliva na odgovornega urednika Dnevnika.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodičče ugotavlja, da je uredništvo Dnevnika kršilo 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Novinar je kršil 1. in 2. člen, ni pa prekršil 3., 7.,11.,12. in 21. člena kodeksa.


Obrazložitev:

NČR je na podlagi javne obravnave ugotovilo, da sta uredništvo Dnevnika in novinar kršila 1. člen, ker napake, četudi je do nje prišlo nenamerno, nista priznala in popravila. NČR je pritrdilo pritožniku, da je sporna napoved prispevka, ker uredništvo z gotovostjo trdi, da je notranji minister Dragutin Mate odredil izredni nadzor na Policijski upravi Ljubljana zaradi tega, ker naj bi Darko Njavro vedel, da je novi direktor policije Jože Romšek prejel Dnevnikovo vprašanje o poteku preiskave v primeru Socius. Iz tega zornega kota se zdi verjetna domneva, da je Njavro tisti človek, ki je podrobnosti o zadevi Socius prekmalu nesel v javnost. Zato NČR meni, glede na to, da so napoved članka, kot trdi Perič, spisali v desku, da bi uredništvo moralo objaviti popravek ali vsaj članek o poteku preiskave na Policijski upravi Ljubljana, ki bi lahko sporno napoved potrdil ali ovrgel. Ker je pritožnik na zahtevo odgovornega urednika Dnevnika Mirana Lesjaka prvotno vsebino popravka skrajšal, NČR ni videlo razloga, zakaj njegova objava ne izpolnjuje kriterijev, podanih v 26., 27. in 31. členu Zakona o medijih. Kodeks določa, da novinarja ni dopustno podpisovati brez njegove vednosti ali proti njegovi volji. Ker novinar ni nasprotoval taki praksi, je prevzel odgovornost tudi za napoved članka, pod katero je podpisan.

Novinar je kršil 2. člen, ker v članku ni objavil odziva pritožnika, ki je v telefonskem pogovoru z njim zanikal, da bi bil vpleten v zadevo Socius ali v curljanje policijskih informacij. Peričevo pojasnilo, da ga zadeva Socius ni več zanimala, ko je ugotovil, da je Njavro prej kot njegov odgovorni urednik izvedel za vprašanje, ki ga je naslovil na generalnega direktorja policije ter da vsebine telefonskega pogovora ni navedel v članku, ker bi jo lahko Njavro zanikal, ni prepričalo NČR. Navsezadnje bi lahko Perič pridobil njegovo izjavo, ki bi jo lahko v svojem članku uporabil, ne da bi se moral od nje ograditi. Za curljanje policijskih informacij bi bilo tudi bolj smiselno, če bi krivca iskal v policiji, na uradu za preprečevanje pranja denarja ali v podjetjih, kjer so kriminalisti poizvedovali o njihovem poslovanju z Leonardom F. Peklarjem. Ker novinar ni objavil druge plati medalje, ni zadostil pravici javnosti do obveščenosti.

NČR ni pritrdilo pritožniku, da je novinar kršil 3. člen, ker se je v članku ogradil od nepotrjenih informacij. NČR je verjelo novinarju, da so sporno napoved sestavili v uredništvu, glede njegove soodgovornosti zanjo pa je razsodilo, ko je ugotovilo kršitev 1. člena kodeksa.

Pritožnik bi lahko kršitev 3. člens pripisal uredništvu, kar ni storil. Zato NČR ni začelo postopka zoper uredništvo Dnevnika, ki tako ni imelo možnosti, da predstavi svojo plat medalje. Ko je odločalo o tem, ali je bil 1. člen kršen ali ne, je imelo na voljo pisni odgovor, ki ga je Lesjak posredoval Njavru.

NČR je tudi ugotovilo, da Perič ni kršil 7. člena, ker v članku ni navedel, da so pritožniku povedali njegovi kolegi novinarji, da ga bo imenoval v prispevku. Kot se je izkazalo na javni obravnavi, je lahko Njavro, ki je novinarju Tomažu Bukovcu poslal SMS sporočilo, na podlagi Bukovčevega odgovora zgolj predvideval, da Perič piše o njem.

NČR je ocenilo, da je šlo v citatu, ki govori o Depali vasi, bolj za pojasnilo bralcem, ki vloge pritožnika v tej aferi ne poznajo, kot za komentar, morebitno kršitev 11. člena pa bi lahko novinarju očitali kvečjemu kriminalisti in ne Njavro, ki je v tem delu pritožbe prevzel vlogo njihovega zagovornika. Četudi je Perič v preteklosti že pisal o pritožniku, to ne pomeni, da bi moral to dejstvo posebaj izpostaviti ali celo prenehati pisati o njem. Zato v tem primeru ne gre za kršitev 12. člena. NČR tudi ni pritrdilo pritožniku, da je Perič kršil 21. člen, ker ga je posredno obtožil posredovanja policijskih informacij javnosti. Čeprav je res, da preiskava o tem še ni končana, novinar v članku le dopušča možnost, da je za curljanje informacij iz policijskih vrst poskrbel Njavro. O tem, da bi moral novinar objaviti tudi Njavrovo zanikanje, pa je NČR razsodilo že pri kršitvi 2. člena kodeksa.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 12. januarja 2006

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča