Franci Perčič proti Igorju Žerjavu/Viktorju Luskovcu in Mariji Volčjak (Gorenjski Glas)


Prispevek_Igor_Zerjav

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Ranka Ivelja, Jože Možina, Peter Jančič, Špela Šipek, Brigita Mohorič in Nada Ravter (člani) je na seji 12. januarja 2006, v primeru Franci Perčič proti Igorju Žerjavu, ki je psevdonim za novinarja Viktorja Luskovca, in Mariji Volčjak (Gorenjski Glas) razsodilo, da sta novinar in urednica kršila Kodeks novinarjev Slovenije.


Primer: Franci Perčič proti Igorju Žerjavu/Viktorju Luskovcu in Mariji Volčjak (Gorenjski Glas)

Franci Perčič novinarju Gorenjskega Glasa, Igorju Žerjavu/Luskovcu in odgovorni urednici Gorenjskega Glasa, Mariji Volčjak, očita, da sta v člankih: »Sava ne bo klonila pred izsiljevanjem«, 31.5. 2005, »Mala delničarja, velika zmota«, 5.7.2005, »Sava cveti z izjemnimi poslovnimi rezultati« 8.7.2005, in »Klofuta paradržavnima skladoma« 22. 7. 2005, kršila 1., 2.,3., 4. in 21. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Ker je Franci Perčič za prve tri članke zamudil predpisani 45-dnevni pritožbeni rok, je NČR pri ugotavljanju kršitev upoštevalo le članek »Klofuta paradržavnima skladoma« iz 22. 7. 2005, ostali članki pa so mu služili le kot dopolnilo pri razumevanju tematike, ki je predmet postopka.

Pritožnik novinarju Igorju Žerjavu/Luskovcu in urednici Mariji Volčjak očita kršitve, ko v članku »Klofuta paradržavnima skladoma« novinar opisuje, da sta mala delničarja družbe Golf in kamp Bled d. d., Terglav in Perčič v imenu žene, zaradi »lastnih kapitalskih in osebnih interesov povsem neverodostojna«, prepričala paradržavna sklada Kad in Sod z neutemeljeno zahtevo po reviziji poslovanja pri nakupu blejskega podjetja Grand hotel Toplice. Obe podjetji sta v lasti družbe Sava d. d. Franci Perčič trdi, da je trditev novinarja neresnična in dodaja: »Nikdar nikogar nisem prepričeval, še najmanj pa družbi KAD in SOD v zvezi s posebno revizijo v družbi Sava d. d.« Novinar in urednica sta po njegovem kršila 1., 2.,3., 4. in 21. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, čeprav pritožnik ni natančno navedel, kateri člen je bil z določenim novinarjevim zapisom kršen.

Odgovorna urednica Gorenjskega Glasa Marija Volčjak v zagovor glede novinarjevega zapisa, da sta mala delničarja prepričala paradržavna sklada Kad in Sod z neutemeljeno zahtevo po reviziji poslovanja pri nakupu blejskega podjetja Grand hotel Toplice, trdi da naj bi informacijo o tem pridobil od v.d. predsednika uprave Kada, Tomaža Toplaka oziroma vsaj povzemal njegovo pripovedovanje. Volčjakova trdi, da je že iz same besedne zveze »kot je razumeti« razvidno, da gre za navajanje podatkov, v obstoj katerih pisec ni popolnoma prepričan in na kar bralce skuša opozoriti s tem, da navede tudi vir informacij.

Za pritožnika je tudi sporno, da novinar Perčičevo neverodostojnost utemeljuje s tem, ko zapiše, da sta »oba mala delničarja od kranjske Save obetala astronomski izkupiček. Franci Perčič je delnice svoje žene Marije ponudil, kot so izračunali v Savi, po več kot petnajstkratni tržni ceni.« Franci Perčič zatrjuje, da je 25. maja 2003 predsedniku uprave družbe Sava, Janezu Bohoriču, poslal zasebno elektronsko pismo, kjer ga je med drugim seznanil z dejstvom, da želijo prodati ženine delnice, koga so pooblastili za izvedbo transakcije in njihovo (Perčičevo) videnje cene posamezne delnice, ker pač tržna cena delnic družbe Golf in kamp Bled po njegovem ni določena. Franci Perčič v pritožbi utemeljuje, da vrednost delnice, izračunana na podlagi elementov, navedenih v njegovem pismu Janezu Bohoriču, po njegovem znaša 9.885,42 SIT na delnico in ne, kot je izračunala Sava d. d., 22.266 SIT na delnico. Pritožnik novinarju očita, da je enostransko in senzacionalistično upošteval izračun Save, ko je pisal o petnajstkratni tržni ceni. Pritožnik ne navaja konkretnega člena, ki naj bi bil ob tem kršen. Marija Volčjak se v svojem zagovoru cene delnic ne dotakne.

Pritožnik nadalje trdi, da je novinar njegovo zasebno elektronsko pismo Janezu Bohoriču »proglasil za uradno ponudbo«, obenem meni, da je Bohorič ravnal vsaj nenavadno in v nasprotju z etično in poslovno prakso, ko je njegovo zasebno pismo predal Igorju Žerjavu/Luskovcu. Perčič ob tem ni natančno navedel, kateri člen kodeksa naj bi bil s tem novinarjevim zapisom kršen. Odgovorna urednica Gorenjskega Glasa v svojem zagovoru tega ne omenja.

V nadaljevanju pritožnik kot lažnive označuje navedbe novinarja glede izsiljevanja, ko v članku zapiše: »Zgodba je torej bolj podobna izsiljevanju, kot pa resni in upravičeni skrbi za skupno premoženje.« V tem primeru Franci Perčič očita kršitev 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, ki med drugim pravi, da mora novinar, ko poroča s področja pravosodja, upoštevati, da ni nihče kriv, dokler ni pravnomočno obsojen.

Marija Volčjak odgovarja, da ni šlo za poročanje s področja pravosodja, ampak s skupščine Save d.d., in dodaja, da je bilo zapisano, da je zgodba bolj podobna izsiljevanju, ne pa da je dejansko prišlo do kakršnegakoli izsiljevanja. Volčjakova tudi meni, da bi se opazka, kot je razvidno iz konteksta članka, kvečjemu lahko nanašala na g. Terglava, nikakor pa ne na g. Perčiča.

SKLEP:

NČR ugotavlja, da sta novinar Igor Žerjav/Luskovec in odgovorna urednica Marija Volčjak kršila 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, nista pa kršila 1., 3., 4. in 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.


Obrazložitev:

NČR je razsodilo, da sta novinar in odgovorna urednica kršila 2. člen kodeksa, ki pravi, da mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, ker iz članka ni razvidno, da bi novinar poskušal pridobil odziv Francija Perčiča, odgovorna urednica pa kasnejšega pritožnikovega ugovora ni upoštevala. Perčič je, kot je razvidno iz prilog, pred in po objavi članka »Klofuta paradržavnima skladoma«, pisal urednici Volčjakovi in zahteval preklic oziroma opravičilo, vendar so njegov ugovor, zapisan sicer bolj načelno kot vsebinsko, v članku ignorirali. Dejstvo, da so se skoraj identične obtožbe na račun Perčiča pojavljale že v prejšnjih člankih, ob tem, da le ta nikoli ni imel možnosti povedati tudi svoje plati zgodbe, pomeni, da so obtožbe z vsako novo objavo še pridobivale na teži, zato bi bilo novinarjevo upoštevanje pritožnikovega odziva v zadnjem članku še toliko bolj potrebno.

Po presoji NČR novinar in urednica nista kršila 1. člena kodeksa; novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in biti previden, da se izogne napakam. Svoje napake – četudi nenamerne – mora priznati in popraviti. Novinar je imel dovolj razlogov, da je verjel informacijam, ki so mu bile na razpolago, pritožnik pa novinarju tudi ni posredoval konkretne informacije (na primer njegov izračun cene delnic), ki bi spodbijala njegovo pisanje.

Glede kršitev 3. člena kodeksa, ki pravi, da mora novinar opozoriti, ko objavlja nepotrjene informacije ali ugibanja, in 4. člena, da mora novinar, kadar je le mogoče, navesti vir informacije, razsodišče ugotavlja, da kršitev omenjenih členov ni bilo, saj je novinar v vseh primerih navedel vir informacije; tako glede sporne cene delnic, kot tudi pri vprašanju vplivanja vpletenih malih delničarjev na zahtevo po izredni reviziji.

Kršitve 21. člena kodeksa, ki med drugim pravi, da naj novinar, ko poroča s področja pravosodja, upošteva, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen, po mnenju razsodišča ni. NČR je v tem primeru pritegnilo stališču Marije Volčjak, da ni šlo za poročanje s področja pravosodja, stavek pa je zapisan kot domneva, ki se glede na kontekst članka nanaša v prvi vrsti na malega delničarja g. Terglava.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 12. januarja 2006

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča