Občina Lenart proti novinarki Večera Darji Lukman Žunec

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Ranka Ivelja, Mojca Pašek, Špela Šipek, Davorin Koron in Nada Ravter (člani) je na seji 12. oktobra 2006, v primeru Občina Lenart proti Darji Lukman Žunec (Večer) razsodilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Občina Lenart proti novinarki Večera Darji Lukman Žunec

Župan občine Lenart Ivan Vogrin v pritožbi trdi, da ga novinarka Večera Darja Lukman Žunec sistematično napada, kar naj bi dokazovala vrste člankov, ki jih pritožnik navaja.

Po njegovem mnenju naj bi novinarka kršila 2. člen kodeksa s tem, ko je v prispevku »Iskanje načinov za spremembe v Lenartu« zapisala, »v občini Lenart imamo župana, ki krši zakone, ustavo, se norčuje iz države…«, pri čemer ni poiskala mnenja obtoženega, torej pritožnika Vogrina.

Novinarka odgovarja, da je omenjeni tekst citat predstavnice Civilne iniciative, ki je te stavke izrekla na tiskovni konferenci, s katere je novinarka poročala. Poleg tega novinarka pošilja članke in dokumente, ki dokazujejo, da so v dnevniku Večer, o nezakonitem delovanju lenarškega župana poročali že prej (sama je to področje začela pokrivati jeseni 2005). Trdi tudi, da so za mnenje o teh obtožbah v preteklosti vedno vprašali tudi župana.

V istem članku naj bi novinarka kršila tudi 12., 13. in 15. člen kodeksa, saj naj bi bila, po pritožnikovih informacijah, članica Civilne pobude Lenarta. Zato naj bi pri njenem poročanju obstajal konflikt interesov. Novinarka odgovarja, da nikoli ni bila članica kakršnekoli civilne pobude. O delovanju Civilne pobude Lenart poroča, ker so dejaven del javnega življenja in ne vidi razloga za njihovo ignoriranje.

V članku »Med podpisniki pobude tudi mladoletniki« naj bi novinarka kršila 11.člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ker naj iz prispevka ne bi bilo razvidno, da gre za komentar. Pritožnik trdi, da je prispevek napisan kot poročilo, čeprav naj novinarke na omenjeni seji ne bi bilo. Zmotilo ga je tudi dejstvo, da novinarka prispevek zaključi s komentarjem predstavnice Civilne pobude Lenarta, s čimer naj bi dokazovala, da je pristranska, in tudi tu naj bi zaradi konflikta interesov kot domnevna članica gibanja ne smela poročati kot novinarka.

Novinarka odgovarja, da v delu članka, ki je mednaslovljen z Odzivi, po seji jasno pove, da gre za odzive, zbrane po seji, in da gre torej za citirane izjave, ne pa za njeno osebno mnenje. Glede konflikta interesov velja že zgoraj povedano, da ni članica omenjenega gibanja.

V prispevku »Komentiramo:Lenarški svetniki, dobro jutro« naj bi novinarka kršila 11.člen kodeksa. Pritožnik meni, da je žaljiv že naslov in besedilo: »medtem, ko so do domala tri leta, z redkimi svetlimi izjemami, zgolj loščili dobro utečen županov glasovalni stroj…« Ob tem se pritožnik sprašuje, ali lahko novinar, potem ko enkrat zapiše in javno objavi svoje stališče v zvezi s predmetom in področjem svojega poročanja, to še počne tako, kot od njega zahteva kodeks.

Novinarka odgovarja, da je v nadnaslovu članka jasno razvidno, da gre za komentar.

V prispevku »Ankete so pokazale, da prebivalci odlagališču niso naklonjeni« naj bi novinarka kršila 1. člen kodeksa s tem, ko je zapisala, da je za sklep glasovalo 13 od 25 svetnikov. Na seji je bilo namreč prisotnih 22 svetnikov. Glasovali so o tem, da se aktivnosti v zvezi z odlagališčem ustavijo, sklep pa ni bil sprejet. Za zaustavitev sta glasovala le dva svetnika, trinajst pa jih je glasovali proti, torej so želeli, da se aktivnosti nadaljujejo.

Novinarka odgovarja, da pri izidu glasovanja namenoma navaja 13 od 25 svetnikov, ker je vseh svetnikov 25 in tako lahko bralec lažje presodi, kolikšna večina svetnikov je bila proti zaustavitvi postopkov.

Kršila naj bi tudi 3. člen, saj ni opozorila, da objavlja ugibanja, da so bili na seji prisotni vsi. Za ugibanja naj bi šlo, ker je na omenjeni seji sploh ni bilo. Novinarka je pojasnila, da ni ugibala, koliko svetnikov je bilo na seji, pač pa je zgolj zapisala, koliko je vseh svetnikov.

Pritožnik še pravi, da novinarka ni poskušala dobiti mnenja občine na to temo, saj je le dan pred objavo vprašanja poslala po elektronski pošti ter zahtevala odgovore še isti dan. Ker jih ni prejela, je zapisala, da župan zanjo ni bil dosegljiv.

Novinarka odgovarja, da je tajnico župana, potem ko ji je ta povedala, da je zadržan, prosila, naj ga obvesti, da ima v elektronski pošti vprašanje in da prosi za odgovor še isti dan. Dejansko torej župan zanjo ni bil dosegljiv. Poleg tega je naslednji dan, ko je dobila njegov odgovor napisala prispevek, ki je bil takoj objavljen, tako da javnost ni bila prikrajšana za njegovo razmišljanje o odlagališču.

V prispevku »Ali demokracija še stanuje v Lenartu?« Naj bi novinarka kršila splošne norme Kodeksa novinarjev Slovenije, saj da odkrito izraža svojo nestrpnost in diskriminacijo do župana.

Novinarka odgovarja, da je iz prispevka jasno razvidno, da gre za komentar, ki ga lahko utemelji s članki in viri.

V prispevku »Jih bo lenarški župan Ivan Vogrin spravil ob v proračunu že sprejete naložbe?« naj bi novinarka kršila 1. člen, ko je zapisala, da je župan Trojičanom zaprl vrata za pogovor. Župan res ni sprejel predstavnikov Trojice takrat, ko so to zahtevali, saj je bil zadržan, vendar je določil drug termin za sestanek. Vrata torej nikomur niso bila zaprta, pravi pritožnik.

Prav tako naj bi ne bilo res, da »tudi ni začel razpisov za izbiro izvajalcev ali izvajanje načrtovanih naložb. Prav tako tudi ne na območju KS Sv. Jurij, kjer naj bi obnovili in razširili šolski prostor…« Pritožnik trdi, da je postopek za izbiro izvajalca dela na OŠ v teku. Zato meni, da bi morala novinarka pridobiti proračun občine in bi lahko preverila, da so bila v večini realizirane vse predvidene investicije.

Novinarka odgovarja, da župan »ni začel razpisov za izbiro izvajalcev ali izvajanje načrtovanih naložb«, poleg tega pa pravi, da je v članku 23. maja dodatno pojasnil, da je razpis za šolo sicer izveden, da pa se dela še niso začela.

2. člen kodeksa naj bi v tem prispevku kršila s tem, ko ni pridobila odziva tistih, ki jih hude obtožbe zadevajo, in 12. člen s tem, ko se ni izločila iz poročanja o dogodkih.

Novinarka odgovarja, da je poslala vprašanja županu po elektronski pošti in sicer zato, ker ji je župan pred časom po mobitelu dejal, da ji ne bo dajal izjav po telefonu in da naj mu za vsak želen odgovor vprašanje pošilja po elektronski pošti. Kljub temu je novinarka tokrat še enkrat poklicala župana in ga prosila za izjavo. Napotil jo je na radijskega poročevalca, ki da ima njegovo izjavo, ki jo je novinarka v članku tudi povzela.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da novinarka Večera Darja Lukman Žunec ni kršila 1., 2., 3., 11., 12., 13. in 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Novinarka ni kršila 12.,13. in 15. člena kodeksa v nobenem očitanem primeru, ker ne gre za konflikt interesov, saj ni članica Civilne iniciative Lenart. Kršitve 2. člena kodeksa ni bilo, ker je novinarka poročala s tiskovne konference, kjer so, po besedah novinarke, govorili o že znanih in pojasnjenih zadevah, o katerih je bil v preteklosti že objavljen pritožnikov odziv. Iz pritožbe tudi ni razvidno, da bi pritožnik zahteval pravico do odgovora.

Novinarka ni kršila 11. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, saj je posebej označila, da gre za odzive s seje, v drugih prispevkih pa je, kadar gre za očitek o kršitvi 11. člena, jasno zapisano in razvidno, da gre za komentar.

V primeru poročanja o glasovanju s seje sveta zdrži argument novinarke o tem, zakaj je zapisala, da je glasovalo 13 od 25 svetnikov, saj jih je toliko v svetu po statutu, čeprav jih je bilo tisti dan na seji prisotnih le 22. Zato v tem primeru ne gre za kršitev 1. in 3. člena kodeksa, saj ni objavila ugibanj o številu svetnikov, pač pa le informacijo o tem, koliko svetnikov od vseh svetnikov v občinskem svetu je glasovalo proti zaustavitvi aktivnosti v zvezi z odlagališčem.

Pri očitku, da novinarka odkrito izraža svojo nestrpnost in diskriminacijo do župana v prispevku »Ali demokracija še stanuje v Lenartu?«, je jasno razvidno, da gre za komentar, v katerem novinar lahko izraža svoja mnenja in stališča. Zato ne gre za kršitev splošnih določil kodeksa.

V primeru informacij o tem, da je župan zaprl vrata predstavnikom krajevne skupnosti Sv.Trojica, pa je podatek, ki ga je navedla novinarka, sam po sebi sicer resničen, vendar nekoliko zavajajoč in predimenzioniran. Če je župan določil za sestanek drug termin, potem predstavnikom vrata res niso bila zaprta za ves čas. Razsodišče kršitve v tem primeru ni ugotovilo, opozarja pa, da je način izbire besed tak, da implicira dolgoročno nepripravljenost župana za pogovor, kar pa ni potrjeno.

Na pomislek pritožnika, ali lahko novinar, potem, ko enkrat javno zapiše in objavi svoje osebno stališče v zvezi s področjem svojega poročanja, to še počne v skladu z zahtevami kodeksa, NČR poudarja, da ima novinar vso pravico zapisati komentar, od njega pa se pričakuje, da bo kljub mnenju, ki si ga je ustvaril s spremljanjem določenega področja in akterjev, o tem in o njih poročal profesionalno in objektivno, pošteno in resnično.

Ali je novinarka vedno ravnala tako, mora presoditi njen urednik. NČR ugotavlja, da novinarka formalno kodeksa ni kršila, ker ni poročala neresnično, praviloma pa je poskušala pridobiti tudi mnenje pritožnika. Koliko prostora namenja civilni iniciativi je stvar uredniške presoje.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila o njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 12. oktobra 2006

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča