Željka Augustinovič proti Ireni Dolschon (POP TV) – Novinarsko častno razsodišče

Pojasnilo

V primeru Željke Augustinovič proti Ireni Dolschon (PopTV)je bil postopek na predlog pritožnice obnovljen. Novinarsko častno razsodišče se je na seji 7. maja 2009 odločilo, da postopek začasno ustavi. Postopek bo razsodišče nadaljevalo po pravnomočnosti kazenske ali civilno-pravne sodbe. Razsodišče je bilo primer dolžno zamrzniti po 8. členu Pravilnika o delu NČR.

V Ljubljani, 15.junija 2009

Ranka Ivelja

Predsednica Novinarskega častnega razsodišča

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Ranka Ivelja, Brigita Mohorič, Davorin Koron, Mojca Pašek, Peter Jančič (člani) je na seji 7. decembra 2006 v primeru Željka Augstinovič proti Ireni Dolschon (POP TV) presodilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Željka Augustinovič proti Ireni Dolschon (POP TV)

Željka Augustinovič, lastnica ART PROO, voditeljica Osnovne šole hujšanja, novinarki POP TV Ireni Dolschon očita kršitve 1., 2., 3., 7., 8., 11., 12., 15., 19., 20. in 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenija.

Pritožnica kršitve navedenih členov Kodeksa novinarjev Slovenija navaja od stavka do stavka na večih mestih za prispevek, objavljen 23. 5. 2006 v oddaji PREVERJENO, o njeni šoli hujšanja, potem, ko so se na novinarko in na POP TV obrnile posamezne udeleženke šole hujšanja ter na voditeljico šole hujšanja naslovile celo vrsto hudih obtožb, med drugim tudi, da je eni od udeleženk hujšanja svetovala naj preneha z jemanjem zdravil.

Pritožnica novinarki očita, da je ni vprašala glede določanja prehranskega načrta. V zvezi z litertaturo, ki jo je dala v branje udeleženkam, da je novinarki pojasnila vsako knjigo posebej, vendar naj bi ta z montažo prispevka ponaredila vsebino programa in jo diskreditirala ter žalila.

Dolshonovi očita neresnične trditve in hude obtožbe, ker naj bi domnevala, da si je ena od udeleženk zaradi šole hujšanja skušala vzeti življenje, ob tem pa , da novinarka ni pridobila izjave pacientkinega lečečega psihiatra. Po mnenju pritožnice naj bi bile neresnične trditve še: »In, je kljub temu (poskusu samomora zaradi hujšanja) hodila na shujševalna srečanja v Ljubljano.«, ter v naslednjih navedbah iz prispevka: »…,da naj bi pacientki odsvetovala opustitev tablet za ravnotežje, da se je Marta, ki je shujšala, spet zredila, da Anici izpadajo lasje – rekli so ji, da zaradi hujšanja, da se Livija, Francka, Martina, Marta, Katarina ne gredo več, da je njihova zgodba – zgodba s hujšanjem, bioenergijo, najrazličnejšimi tretmaji, s katerimi se lahko nenadzorovano ukvarja vsak, ….«

Novinarki očita, da jo je žalila z izjavo: »Nepoučeni bi pomislili, da gre za nekakšen kult.« Pravi, da je ob dogovarjanju za snemanje, ni seznanila z očitki udeleženke Marte in za kako hude obtožbe gre. Očita tudi, da je novinarka njene izjave iztrgala iz konteksta in jo snemala sedečo na gugalnici z namenom, da jo perfidno osebno diskreditira.

Pritožnica se je na POP TV obrnila z zahtevo po popravku, vendar ji pristojni na POP TV niso odgovorili.

Novinarka Irena Dolschon je na poziv NČR odgovorila in zavrnila vse očitane kršitve kodeksa. Na očitek o kršenju 1. člena kodeksa, da mora novinar preverjati točnost informacij, odgovarja, da je potek šole hujšanja preverila pri udeležencih.

O tem, da naj bi zamolčala pomembne informacije pravi, da bi bilo za pritožnico pomembno koliko časa sestavlja prehranske načrte, po njenem mnenju pa si je pritožnica želela promocije.

O kršenju 8. člena kodeksa, novinarka odgovarja, da slika ni ponarejala vsebine.

Glede 11. člena, da bi morala ločiti komentar od informacije, novinarka pravi, da je navajala dejstva, in sicer, da so dobili prehranske napotke, niso pa imeli organiziranega skupinskega gibanja.

Novinarka zavrača vse očitke o hudih obtožbah, žalitvah z namenom diskreditacije v zvezi z navedbami, da naj bi si udeleženka zaradi hujšanja skušala vzeti življenje. Pravi, da v prispevku tega ni ne namigovala in ne poročala. Meni, da gre za podtikanje besed, ki v prispevku niso bile izrečene.

Zavrača očitek o skrivnostnem kultu, saj je v prispevku povedala, da ne gre za kult ampak za šolo hujšanja. Novinarka pravi, da je šlo za reportažni opis, da ni nič komentirala in da ne gre za konflikt ineresov, ker sama ni v nič vpletena. Novinarka meni, da ni kršila pravice do zasebnosti in s tem 20. člena kodeksa, saj je šlo za javni shod udeleženk hujšanja, pritožnica jih je na shod celo povabila.

Dodaja, da je pridobila tudi odziv pritožnice, kar lahko dokaže s posnetki. Glede očitka o kršitvi 7. člena kodeksa, da ne sme zamolčati pomembnih informacij, pa je pritožnico spraševala o načinu dela. Novinarka pojasnjuje, da ji je pritožnica odgovarjala tudi, da je udeleženkam hujšanja v nekaterih primerih svetovala, da naj ne jemljejo zdravil in se s tem vpletala v delo zdravnika, kar je po mnenju novinarke huda zloraba položaja.

Novinarka trdi, da so v prispevku udeleženke Šolo hujšanja prikazale kot sporno s potrošniškega in etičnega vidika, saj so menile, da je z alternativnimi metodami zdravljenja pritožnica bolnika spravljala v nevarnost.

Novinarka je prepričana, da si je pritožnica želela promocije za svojo šolo hujšanja, in da je pozneje večkrat zahtevala od nje in od urednice oddaje, da bi k posnetemu še kaj dodala, ko je ugotovila, da prispevek ne bo reklamen. Po mnenju novinarke se pritožnica zgovarja, da je žrtev novinarske neprofesionalnosti, iz prispevka pa je razvidno njeno neprofesionalno ravnanje, saj naj bi posegla na področje, ki ni v njeni domeni. Dolžnost novinarjev je, meni novinarka, opozarjanje na napake in sama je nanje opozorila.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da Irena Dolschon ni kršila 1., 2., 3., 7., 8., 11., 12., 15., 19., 20. in 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenija.

Obrazložitev:

Novinarsko častno razsodišče po ogledu prispevka ugotavlja, da novinarka ni kršila 1., 2., 3., 7 in 8. člena Kodeksa novinarjev Slovenija, saj je preverila točnost informacij, pridobila je odziv vseh vpletenih in tudi ni objavila nepotrjenih informacij. Prav tako ni zamolčala pomembnih informacij ali ponarejala dejstev. V televizijskem prispevku z montažo, sliko ali napovedjo ni ponarejala vsebine.

Kot je razvidno v prispevku, so novinarki zgodbo o poteku Šole hujšanja zaupale udeleženke. Prav slednje, ki so sodelovale v promocijskem brezplačnem programu Osnovne šole hujšanja (promocijska akcija je potekala skupaj z revijo Jana, v kateri je bila objavljena obsežna reportaža), so se tudi obrnile na POP TV in na račun voditeljice Osnovne šole hujšanja oziroma pritožnice navedle vrsto hudih obtožb. Med drugim očitki je bil tudi ta, da naj bi pritožnica eni od udeleženk odsvetovala jemanje zdravil. Novinarka je za vse očitke udeleženk hujšanja pridobila tudi pojasnila druge strani, torej izjave pritožnice.

Očitke in pojasnila je novinarka soočila. Ravnala je tudi profesionalno skrbno, saj je pridobila dodatna mnenja zdravnikov, strokovnjakov s področja prehranjevalskih motenj.

Novinarka ni kršila očitanih 11., 12., 15. in 19. člena Kodeksa novinarjev Slovenija, saj v ničemer ni mešala novinarskih zvrsti – ničesar ni komentirala, v ničemer ni bila vpletena v dogodke, da bi prišlo do konflikta interesov in bi se morala izločiti, kot ji je to očitala pritožnica.

Prispevek v ničemer ne posega v zasebnost udeleženk Šole hujšanja, saj so te prostovoljno nastopile in pojasnjevale potek hujšanja, svojo plat zgodbe pa je pojasnila tudi pritožnica. Torej, 20. in 21. člen Kodeksa novinarjev Slovenije nista bila kršena, saj ni prišlo do posega v zasebnost, poročanje ni bilo senzacionalistično in ni šlo za poročanje s področja pravosodja, kjer mora novinar upoštevati domnevo nedolžnosti.

Novinarka je želela opozoriti na problem tako imenovanih alternativnih metod zdravljenja, s katerimi se velikokrat ukvarjajo posamezniki, ki za to področje nimajo ustreznega znanja in ustreznih kvalifikacij, čeprav sami menijo, da so usposobljeni.

Prispevek je zastavljen širše, opozarja na problem zakonske regulative o alternativnih metodah zdravljenja, saj za zdaj Zakona o zdravilstvu, ki bi področje urejal , še ni. Tako je novinarka opozorila tudi, da so lahko nepoučeni ljudje, ki koristijo alternativne metode zdravljenja, zaradi svoje nevednosti izigrani, celo več, da je lahko ogroženo njihovo zdravje in da za to nihče ne odgovarja.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeležence v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 7. decembra 2006

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča