Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspiler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Ranka Ivelja, Brigita Mohorič, Mojca Pašek, Špela Šipek, Davorin Koron in Peter Jančič (člani) je na seji 9. maja 2007, v primeru KD Group proti novinarki Dela Marjeti Šoštarič razsodilo, da Marjeta Šoštarič ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: KD Group proti novinarki Dela Marjeti Šoštarič
KD Group, finančna družba, d.d. novinarki Marjeti Šoštarič očita, da je pri objavi intervjuja , ki je bil objavljen v finančni prilogi Dela FT pod naslovom »Ne želimo doživeti tega, kar zdaj v mlekarstvu doživljajo Čehi«, kršila 1., 2., 3. in 11. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Omenjene člene je po mnenju pritožnika novinarka kršila v delu, kjer intervjuvancu Petru Vrisku postavlja vprašanje v obliki trditve z naslednjo vsebino:
»Močni KD vas je torej še enkrat izigral, kot vas je ob zbiranju certifikatov, s katerimi je v imenu kmetov in zadrug povečeval lastništvo v vseh mogočih podjetjih, v resnici pa je krepil svojo moč.«
1. člen kodeksa naj bi novinarka kršila, ker po zatrjevanju pritožnika družba KD Group ni nikoli izigrala niti Zadružne zveze kmetov niti kmetov. Kot pravi pritožnik, bi lahko bralec iz novinarkine trditve razbral, da je zgodovina odnosov med KD in Zadružno zvezo kmetov oziroma kmeti obremenjena z izigravanjem pri pridobivanju lastninskih certifikatov, kar po njihovem zatrjevanju nikakor ne drži. Poudarjajo, da je taka informacija netočna in da je za KD žaljiva ter škodljiva, saj utegne zamajati zaupanje ljudi v KD Group.
2. člen kodeksa naj bi novinarka kršila, ker je s tem besedilom po mnenju pritožnika zapisala hudo obtožbo, pritožniku pa ob tem ni dala možnosti odgovora.
3. člen kodeksa naj bi novinarka kršila s tem, ko ni opozorila, da gre zgolj za njeno ugibanje ali nepotrjeno informacijo, pača pa je izigravanje predstavila kot dejstvo.
11. člen kodeksa naj bi novinarka kršila, ker ni jasno ločila svojega mnenja o tem, da je družba izigravala kmete od dejstev. Če bi novinarka izpostavila dejstvo, da je to njeno osebno mnenje, bi bralec po mnenju pritožnika lahko trditev razumel v povsem drugačnem kontekstu.
Novinarka Marjeta Šoštarič v svojem odgovoru navaja, da je pri vprašanju, ki ga je postavila intervjuvancu Vrisku, zaradi tehnične napake izpadel vprašaj, zato se je vprašanje zaključilo s piko. Glede vsebine Šoštaričeva pravi, da lahko novinar postavlja kakršnakoli, tudi neprijetna vprašanja.
Pojasnjuje tudi, da je predsednik uprave KD Group Matjaž Gantar posledično zahteval od uredništva intervju, ki ga je tudi dobil dan kasneje. Intervju je opravila njena kolegica ob prisotnosti urednika. Šoštaričeva obžaluje, da ni imela priložnosti, da bi pri tem intervjuju tudi sama dodala vprašanje o omenjeni tematiki, o kateri je mlada kolegica po njenem vedela premalo, da bi lahko še kaj povprašala. Kot dodaten argument k svojemu zapisu Šoštaričeva navaja izjavi direktorja Zadruge Litija, ki jo je podal na parlamentarnem odboru in v kateri pravi: «V primeru, da pa bo država to prodala, da bo tudi naša slavna kmečka družba, ki je zrasla na kmečkih žuljih, to prodala in dobro zaslužila, potem bomo tudi mi to prodali.«
NČR je sklicalo javno obravnavo, ki sta se je v imenu KD Group udeležila Simona Jamnik, vodja pravne službe in Robert Gornik, vodja službe za odnose z javnostmi pri KD, poleg novinarke Marjete Šoštarič, pa se je javne obravnave udeležil tudi intervjuvanec Peter Vrisk. Predstavnica KD Group je povedala, da se jim zdi nesprejemljiva trditev, da so izigrali certifikatske delničarje, ker po njihovem prepričanju to ne drži. Novinarka Marjeta Šoštarič je povedala, da ni šlo za trditev, ampak za vprašanje, je pa ob koncu vprašanja pomotoma izpadel vprašaj, postavljena je bila pika. Sama pravi, da se je to zgodilo v tehničnem postopku objave, saj je samo oddala besedilo z vprašajem. Sicer pravi še, da utemeljeno verjame, da so bili certifikatni delničarji v nekdanji Kmečki družbi, danes KD Group, na nek način izigrani, saj so bila pričakovanja in obljube večje in drugačne od tistega, kar so delničarji na koncu iztržili.
NČR je strankama v postopku predlagalo poravnavo, predlog besedila poravnave bi pripravil pritožnik, vendar so v KD Group po premisleku poravnavo zavrnili in vztrajali pri navedbah, ki so jih predložili NČR v pritožbi.