Aleš Vesnaver proti Jasni Tepina in Barbri Jermann (TV Slovenija)

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Mojca Pašek in Nada Ravter (člani) je na seji 15. junija 2007 v primeru Aleš Vesnaver proti Jasni Tepina in Barbri Jermann (TV Slovenija) ugotovilo, da Jasna Tepina ni kršila 1. in 3. člen, kršila pa je 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, medtem ko pritožbe zoper Barbro Jermann ni obravnavalo, ker je urednik oddaje TV Tednik na RTV Slovenija Otmar Pečko. Ranka Ivelja se je iz odločanje izločila.


Primer: Aleš Vesnaver proti Jasni Tepina in Barbri Jermann (TV Slovenija)

Pritožnik dr. med. Aleš Vesnaver iz Kliničnega centra v Ljubljani je očital novinarki Jasni Tepina in voditeljici TV Tednika Barbri Jermann, da sta v oddaji TV Tednik, ki je bila na sporedu na TV Slovenija 11. 1. 2007, kršili 1., 2. in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Po navedbah pritožnika naj bi Barbri Jermann kršila kodeks z napovedjo prispevka, ko je dejala, da čeljustni kirurg v Splošni bolnišnici Celje (SB) v enakem času operira trikrat več bolnikov kot njegov kolega v Kliničnem centru Ljubljana (KC), Jasna Tepina pa naj bi ga kršila z izjavo: “V SB Celje en čeljustni kirurg

operira 770 pacientov, v KC pa v istem času en kirurg opravi 230 enakih, ja prav ste slišali, enakih operacij”. Kot je pojasnil, Služba za maksilofacialno in oralno kirurgijo v SB opravlja le oralnokirurške posege in operacije manj zahtevnih poškodb obraza in obraznega skeleta, medtem ko se zahtevnih in dolgotrajnih operacij ne loteva, temveč paciente napoti v KC. Zato ni čudno, da opravijo več enostavnih oralnokirurških posegov, je še poudaril pritožnik. Po njegovem je netočna primerjava podatkov o opravljenih posegih v SB in KC, ki jo je novinarka navedla v prispevku, ne da bi preverila trdnost in resničnost podatkov, vrgla izrazito slabo luč na Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo v Ljubljani, novinarka pa je s tem prekršila 1., 2. in 3. člen kodeksa. Jasna Tepina naj bi kršila 2. in 3. člen kodeksa tudi z navedno:”Ljudski glas pravi, da je na KC veliko starejših zdravnikov, ki bolnikov niti ne vidijo”, kar je po mnenju pritožnika huda obtožba in nepreverjena insinuacija.

Jasna Tepina je v svojem odgovoru pojasnila, da prispevek ni govoril o (ne)obremenjenosti čeljustnih kirurgov v KC, temveč o obremenjenosti zdravnikov in izkoriščenosti aparatur v slovenskih bolnišnicah. K temu je dodala, da je prispevek temeljil na raziskavi, ki jo je po naročilu Komisije za uvajanje izboljševanja kakovosti v slovenskih bolnišnicah izpeljalo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije (ZZZS). Novinarka je še zapisala, da je informacije preverila pri direktorici ZZZS Darji Vižintin Zupančič, predsedniku komisije in državnemu sekretarju ministrstva za zdravje dr. Dorjanu Marušiču, generalni direktorici KC Darinki Miklavčič, poslovni direktorici SB Štefki Presker in članu komisije Samu Fakinu. Pojasnila je še, da je raziskava obravnavala “obtežene primere”, kar pomeni, da je šlo za primerljive, torej enakovredne in enake posege, kot so ji pojasnili avtorji raziskave, tako da ni imela nobenega razloga, da bi v to dvomila. V tej zvezi je še poudarila, da ni stvar novinarja, če podatki niso verodostojni in točni. Ker je preverila točnost zbranih informacij in poskušala zbrati odziv tistih, ki jih informacije zadevajo, je prepričana, da ni kršila 1. in 2. člena kodeksa. Novinarka je tudi poudarila, da je za mnenje prosila generalno direktorico KC, ki je odgovorna za delo celotnega KC, ni se ji pa zdelo potrebno za mnenje vprašati tudi Službe za maksilofacialno in oralno kirurgijo v KC. Glede očitane kršitve 2. in 3. člena kodeksa, ki naj bi jo storila z navedbo:”Ljudski glas pravi, da je na KC veliko starejših zdravnikov, ki bolnikov niti ne vidijo”, je novinarka pojasnila, da je o tem vprašala generalno direktorico KC, ki je na vprašanje v prispevku tudi odgovorila, medtem ko je prav z navedbo “Ljudski glas pravi…” opozorila, da gre za nepotrjene informacije ali ugibanja. Zato meni, da ni kršila 2. in 3. člena kodeksa. Kot je še poudarila, je dala v prispevku besedo vsem vpletenim ali pristojnim, točnost informacij je preverjala pri avtorjih in naročnikih raziskave, njihove izjave pa je objavila.

Barbra Jermann je v svojem odgovoru opozorila, da je napovednik le kratek izsek bistvene vsebine prispevka in da je pritožnik naslovil pritožbo na napačen naslov, ker je urednik oddaje TV Tednik Otmar Pečko.

Na javni obravnavi, ki sta se je 7. junija 2007 udeležila Aleš Vesnaver in Jasna Tepina, je pritožnik navedel kot novo dejstvo podatek, da je njegov predstojnik, ko je videl napovednik TV Tednika, poklical Barbro Jermann in izrazil čudenje, da novinarka ni bila pri njih, če izpostavlja takšna

dejstva. Po navedbah pritožnika naj bi se voditeljica na pripombe njegovega predstojnika odzvala odrezavo in oddaja se je zgodila. Ker so bili čeljustni kirurgi v KC ogorčeni, so se pisno pritožili, vendar z odgovori niso bili zadovoljni. Pritožnik je še opozoril, da bi bilo logično, da bi novinarka, ki je odkrila tako šokantne podatke o opravljenem delu na čeljustni kirurgiji v KC, vprašala tudi njih, kako da tako malo delajo. Po njegovem je delo na različnih oddelkih tudi zelo težko primerjati. Čeprav tudi njemu ni znano, kakšne podatke je primerjala raziskava, je menil, da je lahko šlo le za primerjavo malih operacij, kjer pa bi lahko bilo, denimo, pri puljenju zob razmerje tudi 20 proti 1 in ne le 3 proti 1. Ker novinarka ni upoštevala, da v SB ne delajo velikih operacij, je bilo sporočilo oddaje, kot je še pripomnil pritožnik, da čeljustni kirurgi v KC nič ne delajo.

Jasna Tepina je pojasnila, da so ji avtorji raziskave potrdili, da so obteženi primeri primerljivi, enakovredni in enaki, čeprav tega v prispevku ni nihče izrecno izjavil. Navedla je državnega sekretarja Dorjana Marušiča, ki je delal metodologijo, direktorico ZSSS Darjo Vižintin Župančič in člana komisije Sama Fakina, ki so ji še razložili, da gre pri obteženih primerih za ponderiranje. Novinarka je poudarila, da na koncu prispevka ni vztrajala pri trditvi, da so podatki točni, temveč so imeli zadnjo besedo sogovorniki, ki so opozorili, da bo potrebno podatke relativizirati, preučiti in popraviti.

Kot je izpovedala, ni imela razloga, da ne bi verjela, da v raziskavi obteženi bolnik pomeni toliko lažjih primerov za enega težjega, kot so pojasnili njeni avtorji; kaj pomenijo podatki o delu čeljustnih kirurgov, ortopedov in okulistov v KC, ki so najbolj izstopali, pa je preverila pri direktorici KC, ki je odgovorila, da bodo podatke, ki so jih imeli na voljo že več mesecev, še preučili in preverili. Novinarka je na vprašanje, ali je direktorico KC direktno vprašala, kako komentira dejstvo, da čeljustni kirurgi v KC delajo trikrat manj kot njihovi kolegi v SB, odgovorila le delno pritrdilno. Je pa v tem kontekstu poudarila, da je takšne podatke lahko posredovala ZSSS le odgovorna oseba v KC, katero je vprašala za komentar. Novinarka je tudi menila, da še vedno ni mogoče izvedeti, kaj številke v raziskavi dejansko pomenijo, ker so bolnišnice posredovale ZSSS različne podatke, kar pa se je pokazalo šele kasneje.

NČR je v skladu s Pravilnikom o delu NČR predlagalo strankam v postopku, da spor reši s poravnavo. Pritožnik je menil, da bi bila poravnava mogoča, če bi novinarka pripravila prispevek o delu čeljustnih kirurgov v KC, novinarka pa je izrazila prepričanje, da je v prispevku storila vse, kar od novinarjev zahteva Kodeks novinarjev Slovenije. Zato NČR ni vztrajalo s predlogom o poravnavi.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da novinarka Jasna Tepina (TV Slovenija) ni kršila 1. in 3. člena, kršila pa je 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.


Obrazložitev:

Čeprav je novinarka pojasnila, da prispevek prvenstveno ni govoril o (ne)obremenjenosti čeljustnih kirurgov v KC, temveč o obremenjenosti zdravnikov in izkoriščenosti aparatur v slovenskih bolnišnicah, se je NČR pri razsojanju osredotočilo na primerjavo opravljenega dela čeljustnih kirurgov v SB in KC, ki je bil predmet pritožbe. NČR je tako ugotovilo, da novinarka ni kršila 1. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, saj je preverila točnost zbranih informacij tako pri naročnikih kot pri izvajalcih raziskave, za mnenje pa je vprašala tudi generalno direktorico KC, ki je odgovorna za delo celotnega KC.

NČR tudi meni, da novinarka z izjavami v prispevku: “V SB Celje en čeljustni kirurg operira 770 pacientov, v KC pa v istem času en kirurg opravi 230 enakih, ja prav ste slišali, enakih operacij” in “Ljudski glas pravi, da je na KC veliko starejših zdravnikov, ki bolnikov niti ne vidijo” ni kršila 3. člena kodeksa. V primeru njene prve izjave ni šlo za nepreverjene informacije ali ugibanja, kar je NČR pojasnilo že pri očitani kršitvi 1. člena, pri drugi izjavi pa je z besedno zvezo “Ljudski glas

pravi…” opozorila, da gre za nepreverjene informacije ali ugibanja, za mnenje o tej obtožbi pa je vprašala tudi generalno direktorico KC in njeno mnenje tudi objavila v prispevku.

Kljub temu, da je novinarka objavila podatke iz raziskave, prej kot se je izkazalo, da še vedno ni jasno, kaj številke v raziskavi dejansko pomenijo, je NČR menilo, da je kršila 2. člen kodeksa, ki določa, da mora novinar pri objavi informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, skušati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo. Čeprav so tako naročniki kot izvajalci v prispevku opozorili, da gre za prve podatke takšne vrste, ki jih je potrebno najprej metodološko očistiti in šele potem primerjati, ustvarjalci prispevka pa so bili pred njegovo objavo opozorjeni, da je primerjava dela čeljustnih kirurgov v SB in KC lahko sporna, se novinarka na to ni ozirala in se ni ogradila od trditve, da čeljustni kirurgi v KC delajo trikrat manj kot njihovi kolegi v SB. Novinarka je sicer na javni obravnavi izpovedala, da je za mnenje o tem podatku vprašala generalno direktorico KC, ki naj bi ji odgovorila, da ga bodo še proučili in preverili, vendar njenega odgovora ni objavila v prispevku. Zato so si gledalci prispevka dejansko lahko ustvarili mnenje, da je glavno sporočilo prispevka, da čeljustni kirurgi v KC delajo trikrat manj kot njihovi kolegi v SB. Četudi niti po javni obravnavi ni jasno, kakšno primerjavo je dejansko ponudila raziskava, NČR meni, da bi se morala novinarka, ki je imela v rokah tako alarmantne podatke, vprašati vsaj to, ali je mogoče, da čeljustni kirurgi v KC res delajo tako malo, in na to vprašanje pridobiti odgovor ter ga objaviti. NČR nima razloga, da ne bi verjelo novinarki, da so ji avtorji raziskave pojasnili, da gre za primerljive, enakovredne in enake podatke, vendar to še ne pomeni, da mora slepo zaupati naročnikom in izvajalcem raziskave. NČR je zaradi vrste podobnih primerov sprejelo izjavo, s katero je opozorilo na prakso, ki jo novinarji v lovu za informacijami pogosto spregledajo, da jih želijo informatorji uporabiti predvsem kot orodje za svoje osebne interese v gospodarstvu, politiki ali na drugih področjih. V njej je posebej opozorilo, da je na tem področju bistvenega pomena upoštevanje poklicnih in etičnih standardov, ki zahtevajo temeljito preverjanje.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za

obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 15. junija 2007

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča