Darko Žiberna proti Mojci Dumančič, v časniku Dobro jutro podpisani kot Judita Valič

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter in Alma M. Sedlar (člani) je na seji 14. februarja 2008 v primeru Darko Žiberna proti Mojci Dumančič, v časniku Dobro jutro podpisani kot Judita Valič ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Darko Žiberna proti Mojci Dumančič, v časniku Dobro jutro podpisani kot Judita Valič

Direktor bolnišnice dr. Franc Derganc v Šempetru pri Gorici dr. Darko Žiberna novinarki Mojci Dumančič, ki se je pod članek v časniku Dobro Jutro z naslovom Ne nova metla, sesalec bo potreben (objavljen je bil 19. maja 2007) podpisala kot Judita Valič, očita kršitev 1., 2., 3. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Direktor Darko Žiberna novinarki očita, da je z zapisanim „V javnost je prišlo novo pismo zaposlenih – tokrat brez podpisa, saj je bila strahovlada v bolnišnici očitno vse hujša“ kršila 1. člen kodeksa (novinar mora preveriti točnost informacij). S tem, posebej pa z uporabo besede „strahovlada“ je kršila tudi 2. in 3. člen (pri objavljanju informacij s hudimi obtožbami mora novinar skušati dobiti odziv tistih, na katere se nanašajo), dodaja pritožnik. Kot trdi, informacij ni preverila neposredno pri direktorju zavoda (dr. Žiberni), temveč je sama enostransko sklenila, da pismo ni podpisano, ker, kot je zapisala: „je bila strahovlada v bolnišnici očitno vse hujša.“

Pritožnik navaja tudi novinarkin citat: „Spomnimo: poslovni direktor Darko Žiberna je prepovedal vsakršno dajanje izjav o razmerah v bolnišnici vsakemu od zaposlenih. Usta je zaprl celo strokovnemu direktorju Šinigoju, glavni medicinski sestri, sindikalistom …“ Kot pravi, je novinarkina izjava neresnična in dodaja: „Kot direktor zavoda nisem z nobenim dokumentom ali dejanjem prepovedal dajanje izjav ali zapiral usta komurkoli.“ Pri tem ji očita kršenje 1., 2. in 4. člena kodeksa (novinar mora, ko je to mogoče, navesti vir informacije).

Novinarka v ugovoru k pritožbi pravi, da je bila informacija o anonimnem pismu točna in preverjena, z njim so bili seznanjeni vsi mediji na Goriškem, pošiljatelji pa so prosili za anonimnost, saj so se bali posledic. Kot dodaja, je direktor dr. Žiberna zaradi prejšnjih in zadnjega (anonimnega) pisma z javno okrožnico v bolnišnici pisno prepovedal dajanje kakršnihkoli izjav o razmerah v javnem zavodu vsem zaposlenim – z obrazložitvijo, da je le on sam pristojen za informacije oziroma izjave. Novinarka pojasnjuje, da je v vseh člankih v časopisu Dobro jutro objavila vsa pisma, ki so odražala razmere v javnem zavodu, tudi pisma oziroma odgovore direktorja Žiberne, torej mnenje, odgovor, odziv obeh strani. Besedo „strahovlada“ je uporabila zato, pojasnjuje, ker je ugotovila, da je poslovni direktor vsem zaposlenim prepovedal dajanje vsakršnih izjav o razmerah v bolnišnici in za edinega merodajnega za to „oklical samega sebe“. Novinarka še trdi, da je direktorja povprašala za njegovo videnje razmer tudi po njegovi izdaji okrožnice, s katero je zaposlene zavezal k molčečnosti. „Njegov odgovor je bil, da mu to omogoča zakon o javnih zavodih … To sem v članku tudi zapisala,“ dodaja. Na očitek, da ne navaja virov informacij odgovarja, da to velja le za primer anonimnega pisma.

Urednik časnika Dobro Jutro Iztok Lipovšek je skladno z zakonom o medijih objavil celoten ugovor dr. Žiberne, v naslednji številki pa še odgovor novinarke, v katerem je, kot pravi, pojasnila vire informacij.

NČR je novinarko in pritožnika povabilo na soočenje v javni obravnavi, do katerega ni prišlo. Novinarka je NČR dodatno obrazložila svoj ugovor k pritožbi in priložila fotokopijo „Sklepa o določitvi odgovorne osebe in način dajanja informacij za javnost v Splošni bolnišnici Dr. Franca Derganca Nova Gorica.”

SKLEP:

Novinarka Mojca Dumančič s psevdonimom Judita Valič je prekršila 1. in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršila 2. in 4. člena kodeksa.

Obrazložitev:

NČR je pritrdilo pritožniku dr. Darku Žiberni, da je prekršila 1. in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije s tem, ko je zapisala: „Spomnimo: poslovni direktor Darko Žiberna je prepovedal vsakršno dajanje izjav o razmerah v bolnišnici vsakemu od zaposlenih. Usta je zaprl celo strokovnemu direktorju Šinigoju, glavni medicinski sestri, sindikalistom …“

Pritožnik ta novinarkin zapis označuje kot neresničen in trdi, da kot direktor zavoda ni z nobenim dokumentom ali dejanjem komurkoli prepovedal dajanje izjav ali zapiral ust. Novinarka se v ugovoru na pritožbo sklicuje na to, da je direktor Žiberna zaradi zadnjega anonimnega pisma pisno prepovedal dajanje kakršnihkoli izjav o razmerah v bolnišnici vsem zaposlenim. NČR je ugotovilo, da takšne okrožnice direktor ni izdal. V dodatni obrazložitvi ugovora je novinarka NČR predložila fotokopijo sklepa o določitvi odgovorne osebe in način dajanja informacij za javnost v bolnišnici, ki da ni bil nikoli preklican. Sklep je bil izdan 24. 4. 2002, torej približno 5 let pred pojavom zadnjega anonimnega pisma, ki ga novinarka označuje kot povod za direktorjevo prepoved dajanja izjav. Poleg tega NČR iz vsebine omenjenega sklepa ugotavlja, da gre za navodilo odgovornim v bolnišnici in tudi sindikatu pri dajanju informacij za javnost, ne pa za prepoved. Novinarka torej ni preverila točnosti informacij in je s tem prekršila 1. člen kodeksa.

3. člen kodeksa je novinarka prekršila, ker bralca ni opozorila, da informacij ni preverjala pri vpletenem direktorju dr. Žiberni. V ugovoru navaja, da je v članku zapisala: „Njegov odgovor je bil, da mu to (prepoved dajanja informacij – op. NČR) omogoča zakon o javnih zavodih.“ V resnici v omenjenem članku tega navedka ni. Če je bil v katerem od prejšnjih ali kasnejših prispevkov v časniku Dobro jutro (iz novinarkinega ugovora na pritožbo je moč razbrati, da jih je bilo več), bi morala bralca na to opozoriti. Da se pri pripravi obravnavanega prispevka na dr. Žiberno ni obrnila, potrjuje tudi sama v dodatni obrazložitvi ugovora ko pravi: „V tem članku, ki je predmet obravnave, nisem navajala nikogar od tistih, ki jih v članku omenjam, pač pa sem navajala dele njihovih pisem, ki so krožila v bolnišnici in so prišla tudi v javnost.“

2. člena kodeksa novinarka ni prekršila, saj zapisano v prispevku, da „je bila strahovlada v bolnišnici očitno vse hujša“ lahko razumemo kot oceno, ki jo je novinarka oblikovala verjetno na podlagi nedvomno zaostrenih razmer v bolnišnici, ne pa kot hudo obtožbo. Z navedkom, da je direktor prepovedal dajanje vsakršnih izjav, pa je, kot rečeno, prekršila 1. člen kodeksa.

4. člena novinarka po mnenju NČR ni prekršila, saj je v danih okoliščinah želja virov informacij, da ostanejo anonimni, razumljiva.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 14. februarja 2008

Vili Einspieler, predsednik Novinarskega častnega razsodišča