MARJAN CERAR proti VLADU ŠLAMBERGERJU in JANEZU MARKEŠU, Delo


Prispevek_? lamberger

Novinarsko častno razsodišča, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Nada Ravter, Alma M. Sedlar, Špela Šipek, Brigita Mohorič in Mojca Pašek Šetinc (člani) je na seji 19. junija 2008 v primeru Marjan Cerar proti novinarju Dela Vladu Šlambergerju in odgovornemu uredniku Dela Janezu Markešu ugotovilo, da novinar in urednik nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: MARJAN CERAR proti VLADU ŠLAMBERGERJU in JANEZU MARKEŠU, Delo

Marjan Cerar je na Novinarsko častno razsodišče vložil zahtevo za uvedbo postopka zoper novinarja Dela Vlada Šlamembergerja in odgovornega urednika Dela Janeza Markeša zaradi zapisa v tedenski rubriki Dela – Tedensko ogledalo – z naslovom »571 ovadenih novinarjev«, objavljenem 11.februarja 2008. Novinarju in posledično odgovornemu uredniku Dela očita, da je novinar Vlado Šlamberger grobo posegel v njegovo zasebnost ter kršil 20. člen Kodeksa novinarjev Slovenija. Prav tako pa, da ni preverjal informacij in, da je s tem kršil 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenija. Odgovorni urednik Dela Janez Markeš pa je Vladu Šlambergerju, tako pritožnik, te kršitve dopustil.

Pritožnik Vladu Šlamergerju in Janezu Markešu očita zapis: »Nekdanji neuspešni predsedniški kandidat .. tokrat ni skočil v Ljubljanico, kot 24. aprila leta 1998, ko so mu življenje rešili gasilci, ampak med ovaditelje,..«. Pritožnik je prepričan,da sta mu novinar in odgovorni urednik Dela z zapisanim grobo kršila njegovo nedotakljivost, prizadela njegovo dostojanstvo in kršila človekove pravice. V dopolnitvi zahteve za uvedbo postopka pred NČR pa pritožnik dodaja, da je novinar 20. člen kodeksa kršil, ker je v omenjeni članek vnesel senzacionalistično njegov osebni intimni podatek, ki nima nikakršne zveze s temo članka, saj je javnosti razkrival intimne podatke o njegovem nekdanjem zdravstvenem stanju.

Prvi člen kodeksa pa naj bi Vlado Šlamberger po mnenju pritožnika prekršil v nadaljevanju članka:«… ki naj bi »blatili Slovenijo v tujini«, kot je standardna oznaka za peticijo v besednjaku vodilne stranke…« , zato, ker naj bi novinar netočno povzel bistvo ovadb, ki nikjer ne govorita o blatenju.

Pritožnik se v pritožbi sklicuje še na kršitve Muenchenske Deklaracije in Zakona o medijih, MD je smiselno povzeta v kodeksu, o kršitvi zakona pa presoja sodišče.

Na pritožbo Marjana Cerarja je v svojem in v imenu Janeza Markeša odgovoril novinar Vlado Šlameberger in predlagal zavržbo ovadbe. Šlamberger meni, da je pritožnik Marjan Cerar javna osebnost, in to od leta 1997 naprej, ko je neuspešno kandidiral na predsedniških volitvah. V središče pozornosti pa se je po mnenju Vlada Šlambergerja pritožnik znova postavil letos februarja sam, ko je s somišljeniki vložil kazenski ovadbi zoper avtorja in podpisnike novinarskih peticij in s tem postal najbolj množični ovaditelj v Sloveniji. Prav zato naj bi imela slovenska javnost po mnenju Šlambergerja pravico vedeti, kdo in kakšen je ta človek ter kakšen je njegov odnos do življenja. K svojemu odgovoru je novinar priložil še članek Slovenskih novic, ki so 5.maja 1998 pisale o tem, da je pritožnik skočil v reko ter, da zoper ta članek pritožnik nikoli ni protestiral. Ker gre torej po menju Šlambergerja za javno osebnost, s svojim zapisom 20. člena kodeksa ni kršil.

Vlado Šlamberger zavrača tudi kršitev 1. člena kodeksa, in sicer z argumentom, da gre rubriko Tedensko ogledalo, torej za pregled tedenskih dogodkov, ki so avtorsko delo, viri pa so ne le udeležba na dogodkih temveč predvsem povzetki časopisnih člankov.

SKLEP:

NČR ugotavlja, da novinar Vlado Šlamberger in odgovorni urednik Janez Markeš nista kršila 1. in 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Novinar Vlado Šlamberger po mnenju NČR ni kršil 1. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, ki pravi, da mora novinar preverjati točnost zbranih informacij in biti previden, da se izogne napakam, z zapisom,.. ki naj bi »blatili Slovenijo v tujini«, kot je standardna oznaka za peticijo v besednjaku vodilne stranke. Članek je avtorski pregled tedenskega dogajnja, vir pri tovrstnih zvrsteh običajno novinarju predstavjajo članki in komentarji objavljeni v tistem tednu v medijih. Kot je navedel tudi novinar sam, je zapisano preveril v drugih časopisnih člankih na to temo. Pritožnik pa, razen Šlambergerjevemu kot netočnemu in nepreverjenemu, ni nasprotoval nobenemu drugemu zapisu o kazenski ovadbi, ki jo je vložil zoper podpisnike novinarske peticije. Avtor tedenskega ogledala je zato lahko iz poprejšnjiih člankov in komentarjev sklepal, da gre za: »peticijo novinarjev »ki naj bi blatili Slovenijo v tujini«, kot je strandardna oznaka vladajoče stranke«.

Po mnenju NČR novinar Vlado Šlamberger ni kršil 20. člen Kodeksa novinarjev Slovenija, ki pravi, da novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti, ker ta tudi določa, da je pri poročanju o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost, pravica javnosti do obveščenosti širša. Vendar pa NČR opozarja, da medvrstično opominjanje bralcev na pritožnikov tragični skok v reko pred leti, vsebinsko ni v prav nobeni zvezi z njegovim sedanjim ravnanjem.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 19. junija 2008

Vili Einspieler, predsednik Novinarskega častnega razsodišča