Bogdan Biščak proti Slovenskemu tedniku in novinarju Vidu Vidcu

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Ranka Ivelja, Nada Ravter, Alma M. Sedlar, Davorin Koron (člani) je na seji 4. septembra 2008 v primeru Bogdan Biščak proti uredniku Slovenskega tednika Andreju Lasbaherju in novinarju, ki uporablja psevdonim Vid Videc, razsodilo, da sta novinar in urednik kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: Bogdan Biščak proti Slovenskemu tedniku in novinarju Vidu Vidcu

Bogdan Biščak v pritožbi navaja, da je Slovenski tednik v članku, pod katerega je podpisan Vid Videc, zapisal vrsto netočnih trditev in hudih neresničnih obtožb in s tem pisanjem prekršil 1., 2., 3., 4. in 8. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Kot neresnično označuje trditev, da je veljal za nedotakljivega in da je pred letom dni izstopil iz LDS ter bil med soustanovitelji stranke Zares. Biščak trdi, da je iz Liberalne demokracije Slovenije izstopil pred dvema letoma, ni pa ga bilo med ustanovitelji stranke Zares, ki jo je ustanovilo šest poslancev državnega zbora. S tem je novinar kršil 1. člen kodeksa.

Trditev, da je bil vpleten v eno večjih afer na Postojnskem („obilico masla na glavi naj bi imel tudi Bogdan Biščak“) v povezavi s podjetjem Optimizem holding, označuje pritožnik za neresnično in bi jo avtor članka lahko preveril pri njem, česar pa ni storil, s čimer je kršil 2. člen kodeksa. Ker ni opozoril, da objavlja nepotrjene informacije, saj je uporabljeni pogojnik »naj bi« treba videti tudi v povezavi s trditvijo, da »je bil vpleten tudi v eno največjih afer…«, je avtor kršil tudi 3. člen kodeksa. Neresnična je tudi trditev, da je bil pritožnik osumljen zaradi zlorabe položaja zaradi prodaje kulturnega doma in porabe stanovanjskega denarja, kar je huda obtožba. Tudi tega avtor ni preveril in je s tem ob kršitvi 1. člena kršil tudi 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, 4. člen pa, ker ni navedel vira informacije za neresnične trditve. Netočni sta navedbi, da je leta 2002 postal v.d. generalnega sekretarja LDS (tedaj je postal izvršni direktor), in ta, da se je potegoval za mesto generalnega sekretarja parlamenta in da ga je pri tem gladko premagala Jožica Velišček, saj je bil na to mesto izvoljen leta 1992 na predlog Hermana Rigelnika, Jožica Velišček pa štiri leta kasneje. Biščak tudi pravi, da ni poklicni lobist, kot je zapisno v naslovu prispevka,saj je njegovo podjetje registrirano za več dejavnosti. Z lobiranjem pa se ne ukvarja več od leta 2002, kar bi novinar lahko preveril pri oblasteh, saj lobiranja brez stikov z oblastjo ni, s čimer je avtor ob 1. kršil tudi 8. člen kodeksa. Bogdan Biščak je Slovenskemu tedniku poslal zahtevo za popravek, vendar ga ta ni hotel objaviti.

NČR je Vida Vidca pozvalo naj odgovori na pritožbo, vendar se ta ni odzval. Odzvalo se je Uredništvo Slovenskega tednika s pojasnilom, da avtor z imenom Vid Videc ni več član uredništva. Na nadaljni poziv razsodišča, naslovljen na odgovornega urednika, da naj posreduje naslov bivšega člana uredništva, pa ta ni odgovoril. Prav tako odgovorni urednik ni odgovoril na vsebinski del pritožbe, ki mu je bil poslan kot osebi odgovorni za celotno vsebino časopisa. Preverjanje v telefonskem imeniku ter v centralnem registru prebivalstva, kjer tovrstnih podatkov sicer ne dajejo zaradi zaščite osebnih podatkov, ni odgovorilo na vprašanje ali Vid Videc v resnici obstaja. Podobne težave je imelo sodišče, ki v primeru pritožbe Aleša Musarja proti odgovornemu uredniku Andreju Lasbaherju ni moglo ugotoviti identitete avtorja članka Vida Vidca.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče je ugotovilo, da je avtor, ki piše pod psevdonimom Vid Videc, kršil 1., 2., 3. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršil 8. člena kodeksa. Ker identitete avtorja ni mogoče ugotoviti, je za kršitve odgovoren odgovorni urednik Slovenskega tednika Andrej Lasbaher.


Obrazložitev:

Podatki, ki so zapisani v obrazložitvi primera, navajajo NČR k sklepu, da gre v primeru Vida Vidca za psevdonim, zato je odgovor Slovenskega tednika, da ta avtor ni več član uredništva, sprenevedanje. Ne glede na to je, ko gre za psevdonime avtorjev, katerih prave identitete uredništvo ne razkrije, za njihova besedila odgovoren odgovorni urednik – v tem primeru torej Andrej Lasbaher.

NČR ugotavlja vrsto netočnosti v članku, objavljenem v Slovenskem tedniku. Dobršen del teh sicer po mnenju razsodišča ne pomeni hudih obtožb, so pa znak zelo površno, pa naj gre za namerno površnost ali ne, opravljenega dela in pomanjkanja preverjanja točnosti zbranih informacij. Novinar je zato prekršil 1. člen kodeksa. Obtožba o vpletenosti v afero na Postojnskem in trditev, da je bil Biščak osumljen zlorabe položaje, od avtorja zahtevata vsaj navajanje vira za takšne trditve ali najmanj pridobitev odziva na te hude obtožbe pri obtoženemu, torej Bogdanu Biščku. Avtor ni storil nič od omenjenega, zato je po mnenju NČR prekršil 2. in 4. člen kodeksa, 3. člen pa, ker je kljub delno uporabljenemu pogojniku, obtožbe, ki jih ni z ničemer utemeljil, zapisal tudi v trdilni obliki. Ob tem ni opozoril, da gre za ugibanja. Ne glede na to, da Bogdan Biščak, kot je zatrdil, v zadnjem času ne deluje kot poklicni lobist, NČR ni pritrilo pritožniku, da je Slovenski tednik prekršil tudi 8. člen kodeksa, saj je pritožnikovo podjetje med drugim registrirano tudi za lobiranje.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeležence v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 4. septembra 2008

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča