13. 1. 2009

Viktor Markežič proti uredništvu glasila Mestne občine Koper

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Ranka Ivelja, Brigita Mohorič in Nada Ravter, je na seji 18. decembra v primeru Viktor Markežič proti uredništvu glasila MOK ugotovilo, da je to kršilo Kodeks novinarjev Slovenije.


Primer: Viktor Markežič proti uredništvu glasila Mestne občine Koper

Viktor Markežič uredništvu glasila Mestne občine Koper (MOK), ki ga po navedbah iz pritožbe sestavljajo odgovorna urednica, zaposlena v službi za odnose z javnostjo, Mojca Beljan, direktorica občinske uprave Sabina Mozetič in še nekateri javni uslužbenci, očita kršitev preambule kodeksa, 1. 2., 3., 4., 7., 9., 12., 13., 14. in 22. člena kodeksa. Kršitve naj bi uredništvo zagrešilo v 12., 13. in 14. številki glasila.

Preambulo naj bi uredništvo MOK kršilo, ker ne daje možnosti, da bi tudi politična opozicija predstavila svoje mnenje preko glasila, kar naj bi dokazoval negativen odgovor na predloga, naj bi bil v uredniškem odboru vsaj en predstavnik opozicije ali pa bi pogledom opozicije namenili vsaj eno stran.

1. člen, ki novinarja obvezuje, da preverja točnost zbranih informacij, se izogiba napakam in te prizna in popravi, če do njih pride, naj bi uredništvo kršilo, ker se ob navedbi obtožb zoper Markežiča, predsednika Oljke, ni nikoli nihče obrnil nanj ali na pristojne osebe v Oljki. Zahtevek za prikaz nasprotnih dejstev je urednica zavrnila, čeprav naj bi šlo za neresnične navedbe. Ne drži namreč navedba v 12. številki, zatrjuje pritožnik, da je znano, “da je slednji (Tomos, op. NČR), še bolj pa tedanji zaposleni, v brezizhodno brezno zapadel ravno v obdobju, ko je na čelu tega podjetja sedel danes prvi mož Oljke Viktor Markežič. Istovrstna obtožba se ponovi tudi v 14. številki. Na 10. strani so zapisali: “Na nas se vsipajo tudi pisma nekdaj zaposlenih v podjetju Tomos, ki razkrivajo zgodbe iz časa direktorovanja Viktorja Markežiča, za katerega se ve, da je to nekdaj uspešno podjetje spravil v stečaj. Njihove zgodbe bomo objavili v eni od naslednjih številk in verjamemo, da bodo le-te še kako zanimive…” Pritožnik zatrjuje, da je res prav nasprotno: da je on s sodelavci ohranil proizvodnjo v Tomosu, saj ta deluje še danes, v času, odkar ima lastniški delež v Tomosu tudi MOK, pa je bilo več množičnih odpuščanj.

Omenjene trditve v glasilu MOK po mnenju pritožnika predstavljajo hude obtožbe, zato meni, da je bil kršen tudi 2. člen. Kršitev tega člena vidi tudi v trditvi, ki jo je v intervjuju v 14. številki izrekel Boris Popovič. Njegova izjava se glasi: “Ko sem videl izračun grobarja Tomosa, prvaka Oljke Viktorja Markežiča in podpredsednika Oljke Patrika Peroše, tajnega policijskega sodelavca, nekdaj znanega razpečevalca ter prekupčevalca mamil in pedofilskega pornografskega materiala in žal tudi predsednika KS Žusterna ter človeka, ki je zgoljufal zadnje volitve v ŠOUP in drži popolni nadzor nad finančnimi sredstvi ŠOUP…”

Avtor besedila naj bi z objavo te trditve kršil tudi 3. člen, ker ni opozoril, da gre za nepotrjene informacije.

Kršitev 4. člena, ki zahteva od novinarja, da kadar je mogoče navesti vir informacije, tega navede, pritožnik v zvezi s to trditvijo omeni, vendar je ne utemelji. Kršitev tega člena vidi tudi v tem, da pri objavi fotografij in besedil iz gradiva Oljke niso navedli vira informacije in avtorstva.

Avtorju besedila (intervjuja) očita tudi kršitev 22. člena, ki govori o tem, da mora novinar pokazati posebno obzirnost pri zbiranju informacij, poročanju in objavi fotografij ter prenašanju izjav o otrocih, mladoletnikih, tistih, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, osebah z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter drugih huje prizadetih ali bolnih. Pritožnik meni, da bi moral avtor besedila ta člen smiselno spoštovati glede na to, da so dejanja, ki jih intervjuvanec oziroma avtor besedila podtika Peroši, kazniva, “še posebej, ker gre za etično normo”, “saj bi lahko sklepal, da naj bi bil zoper tovrstna dejanja sprožen kazenski postopek, ki pa ga nikoli ni bilo”.

7. člen kodeksa, ki pravi, da novinar ne sme zamolčati zamolčati pomembnih informacij, ki jih je zbral, ali ponarejati dokumentov, naj bi uredništvo kršilo, ker ni razkrilo, da je bila občina solastnica podjetja Tomos v obdobju, ko je to imelo negativne poslovne rezultate.

9. člen kodeksa, ki prepoveduje plagiat, naj bi uredništvo kršilo z objavo fotografij in besedil iz gradiva Oljke, ki so grafično obdelana tako, da so slabo berljiva, meglena in obdelana z belo črto, ki asociira na razpoke, v nasprotju z besedili in fotografijami, ki predstavljajo stališče župana in uprave MOK in so izbrana in napisana tako, da odgovarjajo na stališča Oljke. 12. člen, ki novinarje zavezuje, da se razkrijejo ali izločijo, če so v dogodke vpleteni, naj bi uredništvo kršilo s tem, da so vsi člani uredniškega odbora zaposleni na MOK in zaradi narave svojega dela intenzivno vpleteni v dogodke, o katerih poročajo, prispevki pa tudi niso podpisani. Da so prispevki delo uredniškega odbora, pritožnik le sklepa.

13. in 14. člen kodeksa, ki govorita o tem, da ni dopustno prepletanje in združevanje novinarskih in oglaševalskih besedil in da morajo biti oglasna sporočila razpoznavno in nedvoumno ločena od novinarskih besedil, naj bi uredništvo kršilo z objavo govora župana s proračunske seje občinskega sveta, ki je predstavlja kar 20 odstotkov celotnega obsega glasila. Pritožnik meni, da je objava govora v velikem nesorazmerju z obsegom glasila, zato naj bi pomenila prikrito oglaševanje oziroma hibrid med oglaševalskimi in novinarskimi vsebinami. Navaja tudi odlomke besedila in podpise k slikam, ki so oblikovani tako, da po Markežičevem mnenju hvalijo delo župana in občinske uprave in diskreditirajo politično opozicijo. Posebej izpostavlja rubriko Razčiščujemo na 7. strani 13. številke glasila MOK. V tem sestavku z Markežičevo fotografijo med drugim piše:“Kot napovedano, bomo v eni od prihodnjih številk razodeli ozadje propada nekdaj zelo uspešnega podjetja Tomos, za katerim stoji prvak stranke Oljka Viktor Markežič. O njegovih nečednih poslih med ljudmi krožijo številne govorice. Njegove sumljive posle, ki menda ne segajo le v propad Tomosa, temveč tudi veliko dlje, bomo preverili tudi mi.”Prispevka, v katerem bi te sume preverili in dokazali, po informacijah NČR niso objavili. Podobno obtožbo (prav tako brez navedenih dokazov) je, kot smo že zapisali, najti tudi v 12. številki glasila MOK.

Uredništvo glasila MOK na pritožbo ni odgovorilo.

SKLEP:

NČR ugotavlja, da je uredništvo glasila MOK kršilo 1., 2., 7. in 12. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršilo 3., 4., 9., 13., 14. in 22. člena.

Obrazložitev:

NČR ugotavlja, da so bile zoper Viktorja Markežiča, predsednika Oljke, v citiranih delih glasila MOK izrečene hude obtožbe, na katere ni imel priložnosti odgovoriti. Pritožnik navaja, da je šlo za neresnične obtožbe. Ker uredništvo glasila MOK ni odgovorilo na pritožbo, se NČR lahko opira le na pritožnikove navedbe in argumente. Na podlagi teh je NČR razsodilo, da je uredništvo kršilo 1. člen, saj avtorji zapisov niso preverjali točnosti zbranih informacij, svojih napak pa niso priznali in popravili, in 2. člen, ki zavezuje novinarje, da pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušajo pridobiti odziv tistih, ki jih informacije zadevajo. Tega avtorji prispevkov po razpoložljivih informacijah niso storili.

NČR v primerih, ki jih navaja pritožnik, ni ugotovilo kršitve 3. člena, ki zavezuje novinarje, da posebej opozorijo, ko objavijo ugibanja ali nepotrjene informacije. Za besede, izrečene v intervjuju, namreč ni odgovoren novinar, temveč intervjuvanec, v rubriki Razčiščujemo pa je navedeno, da gre za govorice. Iz enakega razloga NČR ni pritrdilo pritožniku, ki v zapisani trditvi župana Popoviča vidi tudi kršitev 4. člena, ki zahteva navedbo vira informacije. Čeprav NČR ni potrdilo kršitve 3. in 4. člena kodeksa, pa ob tem ugotavlja, da se avtorji besedil v omenjenih glasilih MOK v preveliki meri opirajo na govorice in iz njih izvajajo sklepe, ne da bi jih poskušali preveriti ali podkrepiti s konkretnimi, verodostojnimi podatki.

NČR ugotavlja, da je bil kršen 7. člen kodeksa, saj je podatek o solastništvu MOK – s tem podatkom je uredništvo zagotovo razpolagalo – zelo pomemben pri pojasnjevanju dogajanja v Tomosu.

12. člen novinarje zavezuje, da se razkrijejo ali izločijo, če so v dogodke vpleteni. NČR soglaša, da je v neskladju s tem členom, če novinarska besedila urejajo, pišejo ali podpisujejo ljudje (v glasilih MOK je avtorstvo večinoma neugotovljivo, saj besedila niso podpisana), ki so zaradi narave svojega dela vpleteni v dogodke, o katerih pišejo, pa na to niti ne opozorijo, kaj šele da bi se izločili.

NČR ugotavlja, da so v citiranih odlomkih iz glasil MOK zelo nejasne meje, kdaj gre za politično propagando, kdaj pa za novinarska besedila, in da besedila z elementi politične propagande niso razpoznavno in nedvoumno ločena od novinarskih. Ne soglašamo pa z argumentom pritožnika, da naj bi bil 13. in 14. člen, ki novinarja zavezujeta k jasnemu razmejevanju med novinarskimi in oglaševalskimi vsebinami, kršena z objavo govora župana na proračunski seji ali z njegovimi trditvami. Kolikšen del glasila se nameni določeni vsebini, je stvar avtonomne uredniške odločitve. Drugi primeri, ki jih navaja pritožnik (na 2. strani članek s sliko Bajec med sejo igral šah, na 2. strani s sliko Luka Juri – podjetnik ali svetnik?, na 7. strani članek s sliko Markežiča pod naslovom Razčiščujemo), pa NČR razume kot uredniške poteze, ki dajejo prednost političnim pogledom in stališčem, ki jih zastopa župan Popovič in njegova ekipa. Očitna uredniška pristranskost glasila ne more biti argument za ugotovitev, da je uredništvo kršilo 13. in 14. člen kodeksa, takšna interpretacija teh dveh členov bi bila preozka. Je pa brez dvoma nesprejemljivo, če temelji na vztrajnem ponavljanju nepreverjenih informacij.

Kršitve 22. člena kodeksa NČR ni potrdilo. Ta člen je namreč zaveza v primerih, ko gre za poročanje o posebej ranljivih skupinah ljudi, kot so otroci, tisti, ki jih je doletela nesreča ali tragedija, osebe z motnjami v duševnem razvoju, bolni. Ali je bil sprožen kazenski postopek zoper verbalno inkriminirano osebo, bi novinarja seveda moralo zanimati, če piše o kaznivih dejanjih osebe, toda to mora narediti v skladu s 1., 2. in 3. členom.

NČR ni ugotovilo kršitve 9. člena kodeksa, ki prepoveduje plagiat, saj je iz objavljenih fotografij in besedil iz gradiva Oljke razvidno, za čigavo gradivo gre.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 18. december 2008

Vili Einspieler, predsednik Novinarskega častnega razsodišča

zanj Gojko Bervar, podpredsednik

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb