Borut Meško proti Anuški Delić in Vesu Stojanovu, Mag

Prispevek_Delic

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Nada Ravter, Mojca Pašek Šetinc, Brigita Mohorič in Jasna Tepina (člani) je na seji 26. februarja 2009 v primeru Borut Meško proti Anuški Delić, novinarki tednika Mag in Vesu Stojanovu, odgovornem uredniku tednika Mag ugotovilo, da sta novinarka in urednik kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Borut Meško proti Anuški Delić in Vesu Stojanovu, Mag

Borut Meško je na NČR vložil pritožbo, v kateri trdi, da sta novinarka Anuška Delić kot avtorica članka in Veso Stojanov posredno kot odgovorni urednik tednika Mag, v katerem je bil objavljen članek »Vrenje na STA«, 10. decembra 2008, kršila 1., 3. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

V članku je Anuška Delić po mnenju pritožnika objavila neresnično trditev, da je STA na službeno pot v Turčijo poslala odgovornega urednika STA Boruta Meška. Trditev je bila objavljena v povezavi z navedbami o odločitvi vodstva tiskovne agencije za racionalizacijo stroškov dopisništev STA v New Yorku, Zagrebu in Rimu.

Avtorica članka je zapisala, odgovorni urednik pa objavil:«Vodstvo je namreč sklenilo, da bo honorarje omenjenih dopisnikov oklestilo na polovico, kar bi po mnenju zastopstva ogrozilo delovanje dopisništev in celo »pripeljalo do njihove ukinitve«, saj si bodo dopisniki prisiljeni poiskati drugo delo in dati odpoved. Pri čemer je STA po naših informacijah pred kratkim na enotedensko službeno pot v Gdansk poslala urednika notranje redakcije Urbanijo (…), v Turčijo pa odgovornega urednika Meška.«

Pritožnik zagotavlja, da je trditev, da je STA na službeno pot v Turčijo poslala odgovornega urednika, neresnična. Novinarka in odgovorni urednik sta imela vso možnost preveriti podatek, ki sta ga dobila od »naših sogovornikov«, neposredno pri odgovornem uredniku STA, pa tega nista storila.

Pritožnik dodaja, da sta se novinarka in odgovorni urednik sklicevala na nedoločljiv anonimni vir in zapisala: »po naših informacijah«. Teh pa niti nista skušala preveriti tam, kjer bi jih brez dvoma lahko.

Pritožnik je zato prepričan, da sta novinarka Maga Anuška Delić in odgovorni urednik Maga Veso Stojanov kršila 1., 3. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Novinarka Maga Anuška Delić je na pritožbo odgovorila, da spoštuje in verjame »trditvam Boruta Meška, da je navedba, da je STA na službeno pot poslala odgovornega urednika Meška, neresnična. Če bi mi to sporočil v zakonsko določenem roku (…), bi popravke vsekakor objavili. Enako smo ravnali tudi v primeru njegovega kolega, urednika notranjepolitične redakcije STA Uroša Urbanije.«

Pojasnjuje, da je informacijo o Meškovi službeni poti prejela iz različnih virov, med njimi tudi od posameznikov z STA. Ker je šlo za osebe, ki so se doslej izkazale za povsem verodostojne, jim je v dobri veri tudi verjela. Če so jo viri zavedli, se gospodu Mešku opravičuje, ob pisanju članka pa ji niso bili znani razlogi, zaradi katerih virom ne bi verjela.

Vsi njeni viri (in bili so različni) so bili posredno ali neposredno povezani z STA in poimenska navedba bi jih lahko spravila v težave na delovnem mestu. Zato jih je s tem, ko jih ni navedla, zaščitila.

Novinarka še dodaja, da informacij na STA-ju (pri odgovornem uredniku in direktorici STA) ni iskala zaradi prejšnjih slabih izkušenj. Ko je namreč nekaj tednov pred objavo članka »Vrenje na STA«, pisala o dogajanju na STA in je direktorici Alenki Pavlin poslala 15 »nadvse eksaktnih vprašanj, sem prejela pet – milo rečeno – norčavih odgovorov«. Zato, pravi novinarka, je v zadnjem stavku tokratnega članka zapisala, da »odziva direktorice Pavlinove« nismo pridobili, »saj gre le osel dvakrat na led«. Anuška Delić je prepričana, da ni kršila nobenega od členov Kodeksa novinarjev Slovenije, kakor ji očita Borut Meško.

Veso Stojanov, odgovorni urednik tednika Mag, je zavrnil očitke glede kršitev vseh treh členov kodeksa. V odgovoru je zapisal, da kot odgovorni urednik zaupa novinarju, da je pri pisanju prispevka sledil in uporabljal vse standarde novinarskega dela, vključno s preverjanjem virov. Dodaja, da je nad obtožbami presenečen, saj Meško ni zahteval objave pojasnila ali popravka.

SKLEP:

Novinarsko razsodišče je razsodilo, da sta novinarka tednika Mag Anuška Delić in odgovorni urednik tednika Mag, Veso Stojanov, kršila 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, nista pa kršila 3. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Novinarsko častno razsodišče je presodilo, da je bil kršen 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, saj avtorica točnosti zbranih informacij ni preverila. Sklicevanje na zakonsko možnost popravka, ki bi ga lahko zahteval odgovorni urednik STA Borut Meško, ne sme biti in ni izgovor, da novinar informacije ne bi preveril, če je to seveda mogoče. Tudi »slabe izkušnje« novinarja ne odvezujejo od spoštovanja kodeksa. Novinar je dolžan preverjati točnost zbranih informacij in biti previden, da se izogne napakam. Možnost popravka pride v poštev šele, ko je opozorjen na napake ali jih spozna, ne pa kot izgovor za neprofesionalno opravljeno delo pri zbiranju informacij. Novinarka je imela vso možnost preveriti svoje informacije pri Borutu Mešku, ki naj bi šel na službeno pot v Turčijo.

NČR meni, da novinarka in odgovorni urednik nista kršila 3. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Iz dikcije članka (naši viri, naši sogovorniki) je jasno, da gre za informacije, ki niso potrjene in je torej novinarka s tako dikcijo na to opozorila (k čemur jo zavezuje 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije).

Pritrditi velja novinarki, da je s tem, ko se je v članku sklicevala na »naše vire«, »naše sogovornike« in »zastopstvo uredništva«, zaščitila svoje vire, kar je novinarju dovoljeno in omogočeno. Poleg tega je v članku (ne sicer neposredno v zvezi s službeno potjo Boruta Meška v Turčijo) omenjala tako predsednico sindikata na STA kot vodjo novinarskega zastopstva, ki bi lahko bila njena vira pri pisanju članka. Zato NČR meni, da novinarka ni kršila 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 26. februarja 2009

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča