Pivovarna Laško proti Vesni Vuković in Primožu Cirmanu (Dnevnik)


Stališče (razsodba) Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Mojca Pašek Šetinc, Nada Ravter, Alma M. Sedlar, Brigita Mohorič in Davorin Koron (člani), je na seji 4. junija 2009 v primeru Pivovarna Laško proti Vesni Vuković in Primožu Cirman, ugotovilo, da novinarja nista kršila 1., 7. in 8. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Predsednica Ranka Ivelja se je pri glasovanju vzdržala.


Primer: Pivovarna Laško proti Vesni Vuković in Primožu Cirmanu (Dnevnik)

Pritožnik novinarjema očita, da sta v članku z naslovom »Kriminalisti na sledi pivovarskih transakcij preko Luksemburga«, objavljenem 29.1.2009 v tiskani in spletni izdaji Dnevnika, kršila 1., 7. in 8. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

1. člen kodeksa (preverjanje točnosti zbranih informacij in previdnost pri izogibanju napakam) naj bi novinarja po mnenju pritožnika kršila, ker sta v članku zatrdila, da naj bi pristojna kriminalistična služba opravljala preiskave domnevnih transakcij, povezanih s Pivovarno Laško in njenimi družbami, o katerih pišeta v navedenem članku. Po trditvah pritožnika je ta navedba neresnična. To naj bi dokazovala tudi izjava Milene Trbulin, tiskovne predstavnice Policijske uprave Celje, ki je dan po objavi navedenega članka v sporočilu za javnost zatrdila, da celjski kriminalisti ne preiskujejo nikakršnih transakcij znotraj skupine Pivovarna Laško. Pritožnik novinarjema tudi očita, da nista navedla virov za navedene informacije, in meni, da bi kljub temu morala preveriti njihovo točnost. Po oceni pritožnika je iz teh navedb mogoče razbrati, da naj bi Skupina Pivovarna Laško poslovala nezakonito, kar pa ni res. 1. člen kodeksa naj bi novinarja po mnenju pritožnika kršila, ker domnevne napake pozneje nista priznala ali popravila.

7. člen Kodeksa (novinar ne sme zamolčati pomembnih informacij ali ponarejati dokumentov) naj bi novinarja kršila, ko pišeta o domnevnih transakcijah med družbama Radenska in Jobelux v letih 2006 in 2007. Pri tem omenjata, da sta dan prej od Pivovarne Laško dobila informacijo, da Radenska v letih 2006 in 2007 ni poslovala z družbami, ki niso registrirane na območju Slovenije. Kljub temu v članku navajata, da naj bi podjetje Jobelux »leta 2007 od Radenske odkupilo 11,7-odstotni delež

Ida Zvon ena« – in to kljub temu, da jima je tiskovni predstavnik Skupine Pivovarna Laško dan prej zagotovil, da Radenska ni nikoli poslovala z Jobeluxom. Po mnenju pritožnika sta tako novinarja v članku namenoma postavila trditev o odkupu navedenega deleža, čeprav sta vedela, da ta ni resnična. S tem naj bi po mnenju pritožnika zavajala javnost in zamolčala pomembno informacijo, da Pivovarna Laško ni nikoli poslovala z Jobeluxom.

8. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (montaža napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo ponarejati vsebine) naj bi novinarja kršila z naslovom članka »Kriminalisti na sledi pivovarskih transakcij preko Luksemburga«. Po oceni pritožnika tak naslov navaja na to, da bo članek govoril o domnevnih kriminalističnih preiskavah poslovanja Skupine Pivovarna Laško, vendar kriminalisti v nadaljevanju sploh niso omenjeni. Pritožnik meni, da sta bila novinarja morda zmotno prepričana, da je kriminalistična služba isto kot skupina tožilcev in Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki ju omenjata v eni od podrubrik, vendar pa to ni isto in naslova članka ne postavlja v pravilen kontekst. Zato naj bi naslov članka poleg tega, da je netočen in zavajajoč, po oceni pritožnika ponarejal vsebino.

Novinarja sta na pritožbo odgovorila. Vse očitane kršitve kodeksa zavračata.

Novinarja pojasnjujeta, da navedba pritožnika o neresničnosti trditve, da kriminalisti preiskujejo domnevne transakcije, o katerih pišeta, ne drži. Preiskava transakcij preko Luksemburga je po njunih navedbah del širše preiskave o domnevno nezakonitem financiranju lastninjenja Pivovarne Laško, ki jo je pri policiji sprožila Agencija za trg vrednostnih papirjev. To je novinarjema potrdilo več anonimnih oz. neuradnih virov, kar sta v članku tudi omenila. Ti viri so potrdili, da je Radenska opravila najmanj eno finančno transakcijo, v katero je bila vključena luksemburška družba Jobelux.

Novinarja navajata, da sta to trditev preverila tako pri Pirovarni Laško in pri Vesni Rosenfeld, lastnici družbe Cogito, ki naj bi sodelovala pri transakcijah, kot tudi pri skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala.

Kot pojasnjujeta novinarja, je trditev pritožnika, da je tiskovna predstavnica celjske policijske uprave Milena Trbulin izjavila, da celjski kriminalisti ne preiskujejo nikakršnih transakcij znotraj Skupine Pivovarna Laško, zavajajoča in ne drži. Kot je razvidno iz poročila STA, je Milena Trbulin izjavila le, da »celjski kriminalisti niso opravljali nobene preiskave v Pivovarni Laško«. Novinarja poudarjata, da nista nikoli zapisala, da naj bi kriminalisti opravili preiskavo v Pivovarni Laško, temveč le, da preiskujejo transakcije med podjetji, ki so povezana s PL in njenimi lastniki. Pri tem poudarjata, da PU Celje ni pristojna za podjetja, omenjena v članku, saj imajo vsa sedeže izven celjske regije.

Ker so vse trditve, ki sta jih v članku zapisala, po njunih navedbah resnične, novinarja ne vidita razloga, da bi se zanje opravičila oz. jih popravila. Prav tako zavračata očitke pritožnika, da nista preverila točnosti zbranih informacij.

Tudi očitek pritožnika, da naj bi kršila 7. člen Kodeksa, po mnenju novinarjev ni podprt niti z enim dokazom. Trditev, da je Radenska 11,7-odstotni delež v Zvonu Ena Id konec leta 2007 prodala Jobeluxu, sta zapisala na podlagi podatkov iz delniške knjige pri Klirniško-depotni družbi. Iz te je razvidno, da je bila v preknjiženje delnic na račun treh kupcev vključena tudi družba Jobelux. Novinarja poudarjata, da nista v članku z izjemo že omenjenega posla z delnicami nikjer zapisala, da naj bi Radenska neposredno poslovala z Jobeluxom. Zatrdila sta le, da je »Radenska opravila najmanj eno finančno transakcijo, v katero je bila vključena družba Jobelux«, transakcije, o katerih pišeta, pa naj bi po njunih trditvah veljalo obravnavati le v povezavi z ostalimi »členi« verige transakcij, ki se začenjajo v Skupini Pivovarna Laško in katerih namen je po njunem mnenju zbiranje sredstev za financiranje konsolidacije lastništva PL in verige njenih lastnikov.

Na očitek, da naj bi z netočnim in zavajajočim naslovom članka kršila 8. člen kodeksa novinarja, odgovarjata, da je iz vsebine članka jasno, da naslovu »Kriminalisti na sledi pivovarskih transakcij preko Luksemburga« sledi prispevek, v katerem avtorja navedeta, da »naj bi domneve o prejemu sredstev za lastninjenje preko Luksemburga ugotovili tudi kriminalisti, ki preiskujejo sum zlorabe položaja pri lastninjenju Pivovarne Laško«. Naslov članka zato po njunem mnenju ni v ničemer netočen ali zavajajoč, prav tako pa ne ponareja vsebine. Novinarja kot neresnično zavračata tudi domnevo pritožnika, da sta bila »mogoče zmotno prepričana, da je kriminalistična služba isto kot skupina tožilcev in ATVP«, ki ju v članku omenjata. Ta trditev je po njunem mnenju absurdna, saj sta mnenje tožilstva prav zaradi poznavanja razlike med organi odkrivanja in pregona objavila v posebnem okvirju. Zato ne razumeta, v čem naj bi naslov članka odstopal od vsebine.

SKLEP:

Novinarja nista kršila 1., 7. in 8. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

1. člena Kodeksa novinarjev Slovenije novinarja po mnenju NČR nista kršila, ker sta navedbo o kriminalistični preiskavi lastniških transakcij znotraj skupine PL preverila pri več različnih virih, kar sta kot »neuradne vire« navedla tudi v članku. NČR sprejema pojasnilo novinarjev, da se je izjava tiskovne predstavnice PU Celje nanašala zgolj na delo celjskih kriminalistov oz. na samo Pivovarno Laško, ne pa tudi na družbe znotraj Skupine Pivovarna Laško, ki so izven območja Celja in torej ne sodijo pod pristojnost Policijske uprave Celje. NČR je za pojasnilo o tem, ali v zvezi z navedenimi transakcijami znotraj Skupine Pivovarna Laško poteka kriminalistična preiskava, zaprosilo tudi Generalno policijsko upravo in prejelo odgovor, da je ta zadeva trenutno v predkazenskem postopku in da več podatkov oz. podrobnosti o kriminalistični preiskavi zaradi nadaljnjih postopkov policije ne morejo posredovati, o zbranih obvestilih pa bodo obvestili pristojno državno tožilstvo.

Zato po mnenju NČR novinarja v članku nista naredila napake, za katero bi se morala opravičiti ali jo popraviti, prav tako pa sta preverila točnost zbranih informacij.

7. člena Kodeksa po mnenju NČR novinarja nista kršila, ker sta navedbe o transakciji med Radensko in podjetjem Jobelux preverila v delniški knjigi, iz katere je po njunih navedbah razvidno, da je do omenjene transakcije res prišlo. Ob tem sta v članku navedla, da v Pivovarni Laško te navedbe v celoti zanikajo. Zato novinarjema ni mogoče očitati ponarejanja ali zamolčanja pomembnih informacij.

8. člena Kodeksa novinarja po oceni NČR nista kršila, ker v članku navajata, da »naj bi domneve o prejemu sredstev za lastninjenje preko Luksemburga ugotovili tudi kriminalisti, ki preiskujejo sum zlorabe položaja pri lastninjenju Pivovarne Laško«. Zato po mnenju NČR ni mogoče trditi, da je naslov članka »Kriminalisti na sledi pivovarskih transakcij preko Luksemburga« netočen ali zavajajoč oziroma da v čemerkoli odstopa od vsebine.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 15. junija 2009

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča