Pivovarna Laško proti Gregorju Kovačiču, oziroma Andreju Lasbaherju (Slovenski tednik)


Prispevek Kovacic


Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Alma M. Sedlar, Jasna Tepina, Nada Ravter in Špela Šipek (člani), je na seji 23. aprila 2009 v primeru Pivovarna Laško proti Gregorju Kovačiču ugotovilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.


Primer: Pivovarna Laško proti Gregorju Kovačiču, novinarju s psevdonimom, oziroma uredniku časnika Slovenski tednik Andreja Lasbaherja

Pritožnik Pivovarna Laško meni, da je novinar s psevdonimom Gregor Kovačič v časniku Slovenski tednik, dne 8. 8. 2008, v članku »Školč posvetil Laščanom« kršil 2.,3.,4. in 11. člen KNS.

Novinar je v članku pisal o tem, da je Pivovarna Laško za svoj novi termalni center kupila lestenec, za katerega so plačali 70.000 evrov, in sicer od oblikovalke Tanje Pak, življenjske sopotnice Jožefa Školča, člana LDS. Po novinarjevih navedbah naj bi pred tem izbrali lestenec Swarovski, po posredovanju odvetnika Mira Senice pa naj bi se odločili za lestenec Tanje Pak.

2. člen je po mnenju pritožnika kršil s tem, ko je zapisal: »Pred dnevi ga (Jožefa Školča) je Boško Šrot po podjetju Thermana, ki ga obvladuje Pivovarna Laško, bogato obdaril«

Po mnenju pritožnika gre za hudo obtožbo z očitkom kaznivega dejanja daril politikom, da bi v državnih organih zastopali njihove interese.

2. člen naj bi kršil tudi z zapisoma:»Boško Šrot z nakupom (pre)dragega lestenca vodji eldeesove poslanske skupine v državnem zboru samo vrača uslugo … Lestenec je le drobiž v milijonskih igrah«…

in »Šrot ne poveljuje le Borutu Pahorju, ki je v Laško večkrat hodil po takšne in drugačne obvezujoče nasvete. Odslej bo Šrot poveljeval tudi LDS«

Po mnenju pritožnika bi moral novinar dobiti odziv Boška Šrota.

3. člen je po mnenju pritožnika novinar kršil s tem, ko je objavljal nepotrjene informacije ali ugibanja, pa na to ni opozoril, pri tem pritožnik ne navaja specifičnih trditev, temveč se pritožba v tej točki nanaša na celoten tekst.

4. člen je po mnenju pritožnika kršil s tem, ko ni navajal vira informacije, le dvakrat je zapisal »izvedeli smo«. Vse informacije so po mnenju pritožnika nepotrjene ali pa novinarjeva lastna ugibanja, nikjer pa na to ni opozorjeno.

11. člen je po mnenju pritožnika novinar kršil s tem, ko je novinar zavzel stališče in sicer proti direktorju Pivovarne Laško, pri tem pa ni nikjer zapisano, da gre za komentar.

Odgovorni urednik in novinar na pritožbo nista odgovorila.

SKLEP:

Andrej Lasbaher je kršil 2. in 11. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršil 3. in 4. člena kodeksa.

Obrazložitev:

Kot odgovorna oseba je za kršitev spoznan Andrej Lasbaher, saj ni želel povedati imena avtorja pod psevdonimom.

2. člen KNS je bil kršen, ker je iz trditve, da je Šrot bogato obdaril Školča, jasno namigovanje, da je šlo za podkupovanje, kar je huda obtožba, ki terja odziv pritožnika. Tega novinar ni poiskal.

11. člen KNS je bil kršen, ker se v članku mešajo poročevalske in komentatorske vsebine oziroma komentatorski del ni jasno ločen od poročevalskega. Tekst, kot je: »toda 51 letni Celjan se s šelestenjem denarja ni zadovoljil, zdaj hoče poseči po moči ljudstva. Kot stara koklja, ki skrbi za svoje komaj izvaljene piščance, ukazuje političnim veljakom,« je tipičen komentatorski vložek, ki mora biti od novinarskega poročevalskega teksta ločen.

Novinar ni kršil 3. člena, saj iz pritožbe ni jasno, za katere informacije pritožnik meni, da je potrebno navesti, da gre za ugibanja.

Novinar tudi ni kršil 4. člena. Novinar je dolžan navesti vir, kadar je le mogoče, v tem primeru je novinar navajal izraz »izvedeli smo«, kar je, če je želel zaščititi vir, dopustno.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 16. julija 2009

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča