11. 3. 2010

Sava Kranj proti Ani Turk, Gregorju Trebušaku in Bojanu Travnu, Kanal A (prispevek 3.12.2009)

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Alma M. Sedlar in Špela Šipek (člani), je na seji 11. februarja 2010 v primeru Sava Kranj, zanjo odvetnik Damijan Pavlin proti Ani Turk, Gregorju Trebušaku ter Bojanu Travnu ugotovilo, da so novinarja in urednik kršili Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Sava Kranj, zanjo odvetnik Damijan Pavlin, proti novinarjema Kanala A, Ani Turk in voditelju Gregorju Trebušaku, in uredniku Bojanu Travnu

Damijan Pavlin se je v imenu Save Kranj na NČR pritožil zaradi prispevka Bodo rešili Savo ali prijateljstvo – Tajkunska operacija leta, ki je bil v oddaji Svet na Kanalu A objavljen 3. 12. 2009. Po njegovem mnenju so novinarji kršili 1., 2., 4., 7., 8. in 11. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Prvi člen kodeksa (novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in biti previden, da se izogne napakam, svoje napake – četudi nenamerne – pa mora priznati in popraviti) naj bi novinarja in urednik po mnenju pritožnika kršili z več navedbami, ki naj ne bi bile resnične. Med drugim gre za izjave, da »Sava tone v vse večjih izgubah zaradi slabega upravljanja, pa igranja z Gorenjsko navezo in špekulacij okrog Istrabenza ter finančne krize«, zaradi česar naj bi Janez Bohorič moral prodati 20-odstotni delež Merkurja njegovemu največjemu lastniku, podjetju Bineta Kordeža. Po navedbah v prispevku bi to Savi prineslo 114 milijonov evrov, vendar pa naj bi Bohorič tega ne hotel storiti, saj »tudi prijatelj Kordež nima od kod vzeti denarja«. Zato naj bi Bohorič raje izdal obveznice, z njimi zagotovil do 50 milijonov evrov in s tem »Savo reševal z novimi dolgovi in vse to na račun prijateljskega zavezništva«. Neresnične naj bi bile navedbe o milijonskih dolgovih in vse slabšem poslovanju Save kot tudi to, da banke kreditov Savi večinoma nočejo podaljšati, temveč »od Bohoriča terjajo, naj jih vrne in to zato, ker kreditov ni ustrezno zavaroval.« Po navedbah novinarjev Sava denarja za povračilo teh kreditov nima, od Kordeža pa naj bi ga Bohorič, ki je »v imenu Save kupil 20 odstotkov Merkurja in jih shranil za Kordeža, ko bo imel denar, kar sta prijatelja spravila celo na papir« ne hotel izterjati zaradi prijateljskih povezav. S tem naj bi bil oškodovan tudi javni interes, saj je Sava v 30-odstotni lasti države.

Pritožnik pojasnjuje, da navedene trditve niso resnične, saj je Sava d.d. v prvih devetih mesecih 2009 ustvarila 5,6 milijonov evrov dobička, družbe Poslovne skupine Sava pa 10,6 milijona evrov. Poslovanje skupine Sava je bilo tudi v preteklih letih ves čas uspešno. Podatki o poslovanju Save so javno dostopni, vse javne objave pa so bile posredovane tudi Kanalu A, ki je prejel obvestilo o poslovanju Save 6.11.2009 o prvih devetih mesecih letošnjega leta.

Po mnenju pritožnika sta novinarja in odgovorni urednik 1. člen KNS kršili, ker so objavili neresnična dejstva o poslovanju Save. Čeprav so iz Save še pred objavo prispevka odgovorili na vprašanja novinarke in navedli vse te podatke ter po objavi prispevka na Kanal A posredovali zahtevo po objavi popravka, v oddaji ničesar od tega niso objavili. Po mnenju pritožnika novinarja tako svojih napak nista priznala in ne popravila, s čemer naj bi kršila 1. člen kodeksa.

Drugi člen kodeksa (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo) naj bi novinarja in urednik kršili, ker »naj bi bil ves prispevek narejen v maniri hude obtožbe«, kot trdi pritožnik. V prispevku naj bi bilo objavljenih več konkretnih obtožb, med drugim, da sta »Igor Bavčar, ki je potopil Istrabenz in Boško Šrot, ki je izčrpaval Pivovarno Laško, prava vajenca v primerjavi s tem, kar se bo zgodilo v prihodnjih urah«; da naj bi predsednik Save Janez Bohorič zato, da bi zagotovil denar in da mu ne bi bilo treba prodati deleža v Merkurju, obiskal celo gospodarskega ministra Lahovnika in predsednika vlade Boruta Pahorja; da naj bi Janez Bohorič poplačal kredite Staneta Valanta oz. Sava v zameno za hotele Bernardin, ti posli pa naj bi oškodovali vse državljane Slovenije, saj je država preko KAD-a in SOD-a 30 odstotna lastnica Save.

Pritožnik meni, da sta novinarja in urednik kršila 2. člen kodeksa, ker v prispevku niso navedene izjave tistih, ki jih obtožbe zadevajo. Čeprav je novinarka na Savo pred objavo prispevka poslala novinarska vprašanja, se ni nobeno od njih nanašalo na domnevne prijateljske povezave med Janezom Bohoričem in Binetom Kordežem, ki da naj bi dajale prednost prijateljskim navezam pred poslovnimi interesi in pred interesom družbe. Prav tako po navedbah pritožnika novinarka ni pridobila informacije o tem, kakšne narave so bili obiski predsednika uprave Sava pri ministru Lahovniku oz. predsedniku vlade Pahorju. Pritožnik meni, da poslana vprašanja še ne pomenijo, da je novinarka poskušala preveriti hude obtožbe pri tistih, ki jih te zadevajo, saj se nobeno od vprašanj ni nanašalo na te obtožbe. Razen tega v prispevku pojasnil in informacij, ki so ji jih posredovali iz Save kot odgovore na novinarska vprašanja, sploh niso objavili.

Četrti člen kodeksa (novinar mora, kadar je mogoče, navesti vir informacije) naj bi novinarja in urednik kršili, ker v prispevku niso navedli vira za trditev, da banke Savi kreditov »povečini nočejo podaljšati; prav nasprotno, od Bohoriča terjajo, naj jih vrne, in to zato, ker kreditov ni ustrezno zavaroval«.

Novinarji bi morali po mnenju pritožnika v prispevku navesti vir informacije, po kateri naj banke ne bi hotele podaljšati kreditov in bi zahtevale, da jih Sava vrne ter da Sava denarja za te kredite nima. Javnost bi morala poznati vir informacij, saj bi to omogočilo objektivno oceno pomena in verodostojnost teh. V prispevku ni naveden vir informacij o bančnih zahtevah in ravnanjih, prav tako ni navedeno, da tak vir (četudi anonimen) sploh obstaja.

Sedmi člen kodeksa (novinar ne sme zamolčati pomembnih informacij, ki jih je zbral, ali ponarejati dokumentov) naj bi novinarja in urednik kršili, ker so, čeprav je Sava d.d. Kanalu A posredovala tako obvestilo o poslovanju kot odgovore na vprašanja, ki so vsebovali pomembne informacije o trditvah in vsebini prispevka, te informacije zamolčali in odgovorov iz Save niso objavili.

Osmi člen kodeksa (montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo ponarejati vsebine) naj bi novinarji kršili z objavo delne izjave Janeza Bohoriča iz leta 2008: »Smo imeli opcijsko pogodbo o nakupu teh delnic sklenjeno.«, čeprav je ta v izvirni izjavi (objavljena je bila 9. 6. 2008 za POP TV) dejal: »Smo imeli opcijsko pogodbo o nakupu teh delnic sklenjeno v preteklosti, vendar je bila že konzumirana pred tem, ko je stopil v veljavo Zakon o prevzemih.« Tako prirejena izjava je po mnenju pritožnika manipulativne narave in je v celoti ponaredila vsebino. Predsednik uprave je namreč v izvirni izjavi pojasnil, da posel ni v povezavi s prevzemom Merkurja, saj se je zgodil veliko pred samim prevzemom, in sicer leta 2006 ob prodaji družbe Sava rade Merkurju.

Enajsti člen kodeksa (ločevanje dejstev od komentarja) naj bi novinarja kršila z izjavami, kot so »Janez Bohorič na mesto podjetja v delni državni lasti zdaj rešuje svojega tesnega prijatelja Bineta Kordeža« in »a Bohorič tega noče storiti, saj tudi prijatelj Kordež nima od kod vzeti denarja, zato pa Bohorič, da bo branil Kordeža pred pokopom … pred tem, pa bomo državljani, ki smo prek KAD-a in SOD-a lastniki tega velikega gospodarskega mastodonta spet oškodovani, kajne?«

Vse to so po mnenju pritožnika tipično komentatorski vložki, ki pa v prispevku niso ločeni od dejstev. Celoten prispevek in način vodenja ter napovedi so po mnenju pritožnika zasnovani tako, da je nemogoče ločiti informacijo od komentarja, četudi bi pustili ob strani resničnost in verodostojnost objavljenih informacij.

Novinarja in urednik na pritožbo niso odgovorili.

SKLEP:

Novinarka Ana Turk in odgovorni urednik Bojan Traven sta kršila 1., 2., 4., 7., 8. in 11. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, voditelj Gregor Trebušak je kršil 1., 2. in 11. člen, ni pa kršil 4., 7. in 8. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Prvi člen kodeksa so novinarja in urednik kršili z več neresničnimi navedbami, kot so, da »Sava tone v vse večjih izgubah zaradi slabega upravljanja …« (Trebušak) in da podjetje »tone v vse večjih dolgovih« (Turk), ki so bile v prispevku objavljene kljub temu, da so iz Save novinarki v odgovorih na njena vprašanja navedli podatke, ki dokazujejo, da je Sava tudi v letu 2009 poslovala uspešno oz. z dobičkom. Po objavi prispevka so v Savi zahtevali objavo popravka in tako urednika oddaje ter novinarja na napako opozorili, vendar v oddaji tudi pozneje popravka oz. informacij o poslovanju podjetja Sava niso objavili. Novinarja in urednik so 1. člen kodeksa kršili, ker svojih napak niso priznali in popravili, čeprav so bili nanje opozorjeni.

Drugi člen kodeksa sta novinarja kršila, ker gre pri njunem namigovanju, da se bo družba Sava, ki je v delni državni lasti, močno zadolžila zgolj zato, ker predsednik uprave Janez Bohorič denarja noče izterjati od svojega prijatelja Bineta Kordeža (Turk in Trebušak), po oceni NČR za hudo obtožbo, ki je novinarja nista preverila pri tistem, ki ga ta obtožba zadeva. Čeprav je novinarka Ana Turk pred objavo prispevka na Savo posredovala več vprašanj, med njimi ni bilo vprašanja o domnevnih prijateljskih povezavah med Bohoričem in Kordežem. NČR pritrjuje pritožniku, da zgolj poslana novinarska vprašanja sama po sebi še ne pomenijo, da je novinar hude obtožbe dejansko preveril pri tistem, ki ga te zadevajo, še posebej, kadar se vprašanja ne nanašajo na vsebino obtožb oz. ko novinar tako pridobljenih informacij sploh ne objavi.

Četrti člen kodeksa je novinarka Ana Turk kršila, ker ob navedbi, da banke Savi nočejo več podaljševati kreditov in terjajo, da jih vrne, ker da jih ni ustrezno zavarovala, ni navedla vira informacije ne razlogov za anonimnost vira. NČR pritrjuje pritožniku, da bi bila v tem primeru za oceno verodostojnosti objavljene informacije pomembna navedba vira le-te; še posebej glede na pritožnikovo navedbo, da trditve o tem, da banke Savi nočejo podaljševati kreditov, niso resnične. Gregor Trebušak 4. člena kodeksa po oceni NČR ni kršil, ker sam kot voditelj oddaje ni navajal, da banke savi nočejo več podaljševati kreditov. Urednik Bojan Traven je 4. člen kršil, ker je navedene informacije brez omembe vira objavil.

Sedmi člen kodeksa je novinarka kršila, ker kljub temu, da so ji iz Save odgovorili na njena vprašanja, ničesar od tega v prispevku ni objavila. Ker so bila v odgovorih, ki so jih posredovali iz Save, predstavljena povsem drugačna dejstva, kot so bila objavljena v prispevku, gre po mnenju NČR pri tem za pomembne informacije, ki pa jih je novinarka v prispevku zamolčala in ki bi lahko vsebino celotnega prispevka prikazali v povsem drugačni luči.

Gregor Trebusak 7. člena kodeksa po oceni NČR ni kršil, ker kot voditelj oddaje sam ni preverjal zbranih informacij, temveč je po navedbah pritožnika v Savi te preverjala avtorica oddaje Ana Turk, ki tako zbranih informacij oz. pojasnil ni objavila.

Osmi člen kodeksa sta novinarka in urednik kršila, ker so v prispevku objavili le del izjave Janeza Bohoriča iz leta 2008. V izseku izjave je Bohorič povedal zgolj, da je imela Sava opcijsko pogodbo o nakupu Merkurjevih delnic sklenjeno, v celotni izjavi pa je v resnici opozoril na to, da je bila ta pogodba sklenjena v preteklosti oziroma še preden je veljal Zakon o prevzemih ter s tem po navedbah pritožnika pojasnil, da »posel ni v povezavi s prevzemom Merkurja, saj se je zgodil že leta 2006 oz. veliko pred samim prevzemom«. Objavljen izsek izjave je po oceni NČR iztrgan iz konteksta, zaradi česar je njena vsebina povsem drugačna, kot bi bila, če bi bila objavljena celotna izjava. Gregor Trebušak ni kršil 8. člena kodeksa, ker kot voditelj oddaje za takšno novinarsko oz. uredniško odločitev v tem konkretnem primeru ni bil odgovoren.

Enajsti člen kodeksa so novinarja in urednik kršili, ker z navedbami, kot so namigovanje na prijateljske povezave med Bohoričem in Kordežem, ki naj bi vplivale na to, da je Sava izdala obveznice ter s tem vse državljane po nepotrebnem zadolžila, komentarjev niso ločili od dejstev.

Odgovorni urednik Bojan Traven je Kodeks novinarjev Slovenije kršil, ker je navedene informacije objavil.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.