Luka Vesnaver proti novinarkama Dnevnika Vesni Vuković in Tatjani Tanackovič


Razsodba/stališče* NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Jasna Tepina, Alma Maruška Sedlar, Nina Jerman, Davorin Koron in Lea Širok (člani), je na seji 18. marca 2010 v primeru Luka Vesnaver proti novinarkama Dnevnika Vesni Vuković in Tatjani Tanackovič ugotovilo, da novinarki nista kršili Kodeksa novinarjev Slovenije. Ranka Ivelja se je izločila iz razprave in odločanja o primeru.


Primer: Luka Vesnaver proti novinarkama Dnevnika Vesni Vuković in Tatjani Tanackovič

Luka Vesnaver meni, da sta Vesna Vuković in Tatjana Tanackovič v Dnevnikovem članku Hudi pritiski prestavili imenovanje prvega finančnika Luke Koper, objavljenem 17. 10. 2009 kršili več členov Kodeksa novinarjev Slovenije. 1. člen sta po njegovem kršili, ker sta v omenjenem članku objavljali netočne informacije, ki so zaradi narave problematike zelo obremenjujoče, ko sta zapisali, da naj bi ravnanje članov privatizacijske komisije NKBM, ki so kupovali delnice banke, ustrezalo definiciji korupcije. To naj bi bil razlog, da pritožnik ni bil imenovan v upravo Luke Koper. V članku je tudi napačno navedeno, da naj bi kupoval delnice tudi prek sorodstvenih zvez ali z drugače povezanimi ljudmi ter jih nato prodal po najvišji ceni, ki jo je delnica dosegla. V resnici naj bi delnice prodal po precej nižji ceni, kupoval pa naj bi jih sam, brez sorodstvenih zvez, kar je povedal že novinarki istega časopisa Barbari Hren. V članku z naslovom Sum korupcije pri lanski prodaji NKBM, objavljenem 29. 11. 2008 v Dnevniku, so bila navedena enaka napačna dejstva, na kar je časnik tudi sam opozoril. V spornem članku pa novinarki, ki sta uporabili trditve kolegice, še pravita, da o omenjeni zadevi policija vodi predkazenski postopek, Tatjana Tanackovič pa je o tem pisala tudi 6. 11. 2009 v članku V igri za novega finančnika Luke Koper še vedno trije favoriti.

Po mnenju Luke Vesnaverja sta novinarki kršili tudi 2. člen kodeksa, saj pred objavo članka Hudi pritiski prestavili imenovanje prvega finančnika Luke Koper nista poskušali dobiti njegovega odziva, kajti obtožbe, da gre za zlorabo notranjih informacij, so nedvomno hude.

Vesna Vuković in Tatjana Tanackovič pa naj bi kršili tudi 21. člen kodeksa, saj nista upoštevali določbe, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. Pazljivi bi morali biti tudi pri omenjanju imen v predkazenskih postopkih.

Na odgovornega urednika Dnevnika Alija Žerdina je pritožnik skladno z zakonom o medijih naslovil zahtevo za popravek. Popravka niso objavili, je pa Tatjana Tanackovič tožnikove ugotovitve uporabila kot njegovo pojasnilo v članku V igri za novega finančnika Luke Koper še vedno trije favoriti. Ko je popravek zahteval še enkrat, ga je Dnevnik objavil med pismi bralcev, ki ni enakovredno mesto s tistim, na katerem je bil objavljen članek. Pritožnik sicer ne zahteva ugotavljanja odgovornosti Alija Žerdina.

Pritožnik je NČR predložil tudi dokumentacijo z načelnim mnenjem Komisije za preprečevanje korupcije (Kosova komisija), v katerem ta ugotavlja nepravilnosti v postopku alokacije delnic, ki po njegovem obremenjujejo prejšnjega finančnega ministra in ne članov privatizacijske komisije. Temu nasproti Luka Vesnaver postavlja stališča odvetniških pisarn, ki trdijo, da za člane privatizacijske komisije pri nakupih delnic ni bilo nobenih zadržkov. Z njimi tudi spodbija stališče komisije za preprečevanje korupcije, ki trdi, da je šlo za konflikt interesov, saj so imeli člani privatizacijske komisije kot kupci drugačne interese kot tedaj, ko so nastopali kot prodajalci, hkrati pa pritožnik dodaja, da so kupovali delnice tako kot vsi drugi vlagatelji.

Novinarki Tatjana Tanackovič in Vesna Vuković pritožnikove navedbe spodbijata in pravita, da se je dejstvo, da je bil Luka Vesnaver po mnenju nekaterih sporen kandidat, ker je komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da obstajajo elementi korupcije, po naknadnem preverjanju po seji nadzornega sveta izkazala za točno. Pri pisanju o tem sta se sklicevali izključno na mnenje komisije za preprečevanje korupcije, ki so ga sprejeli tudi nadzorniki.

Novinarki trdita, da je iz dokumentov, ki sta jih pridobili, razvidno, da je delnice NKBM v dokapitalizaciji vplačalo več članov Vesnaverjevega ožjega in širšega sorodstva in jih le nekaj dni po začetku javne prodaje prodalo po precej višji ceni, s čimer so imeli 13.518 evrov dobička. V članku nista trdili, da jih je kupoval pritožnik prek sorodstvenih povezav, ampak sta le povzeli nenavadne aktivnosti njegove širše družine. Dokument iz Klirinško depotne družbe sta priložili. Opozarjata, da je odstopanje v navajanju cene delnic, po kateri jo je prodal pritožnik, le približno šest evrov, ostaja pa dejstvo, da jih je prodal krepko nad ceno, po kateri jih je kupil kot član privatizacijske komisije, in to le nekaj dni po začetku prodaje, ki jo je sam pomagal izpeljati. Kmalu po tem je cena delnice začela hitro padati.

Na očitano kršitev 2. člena kodeksa odgovarjata, da je o sumu korupcije že leta 2008 pisala kolegica Barbara Hren, Vesnaver pa »očitkov ni želel komentirati«. Njegov odziv so objavili v enem od člankov, navedenih v pritožbi. V njem zanika prodajo delnic po visoki ceni pa tudi nakup prek sorodstvenih zvez. Nekaj dni pred objavo sta poskušali dobiti pritožnikov odziv, a se ta z njima ni hotel pogovarjati, češ da ima z Dnevnikovimi novinarji slabe izkušnje. Šele po daljšem prepričevanju je na pogovor pristal, nato pa v eni od elektronskih pošt poslal dopis s pravnimi dokumenti, naj jih upoštevata. Prebrali sta jih in upoštevali. Torej sta odziv Luke Vesnaverja pridobili takoj po objavi prvega članka, čeprav je ta že pred tem javno zavrnil komentiranje navedb Kosove komisije.

Novinarki Vesna Vuković in Tanja Tanackovič zavračata očitke o kršitvi 21. člena kodeksa, češ da sta samo navajali mnenje komisije za preprečevanje korupcije. Na policiji so jima povedali, da so na podlagi tega mnenja začeli voditi predkazenski postopek. Izpis iz policijskih evidenc, ki ga ponuja Vesnaver, ne pomeni, da predkazenskega postopka ni. To jima je potrdila tudi Generalna policijska uprava, kjer pravijo, da takih potrdil ne izdajajo. Pač pa ima posameznik pravico vpogleda v dokumentacijo o uvedbi kazenskega postopka po pravnomočni odločbi. Pravita, da sta pritožnika tudi vprašali, zakaj kadrovski komisiji ni povedal za stališče Kosove komisije, pa je dejal, da se mu to ni zdelo pomembno, ker je menil, da je zadeva končana in ni predvidel, da bo to kdo posredoval tudi nadzornikom Luke Koper.

Luka Vesnaver je na ponovno prošnjo NČR, naj pojasni, zakaj novinarkama ni želel odgovarjati, odgovoril, da sta po njegovem sami dolžni raziskati zadevo po najboljših močeh. Poleg tega pa pravi, da sta novinarki, preden sta stopili v stik z njim, objavili članek »V igri za prvega finančnika Luke Koper še vedno trije favoriti«, pri tem pa nista upoštevali ugotovitev odvetniških pisarn, da ni prišlo do zlorabe notranjih informacij.

SKLEP:

Novinarki Tatjana Tanackovič in Vesna Vuković nista kršili 1., 2. in 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Ker je pritožnik navedel zgolj domnevne kršitve kodeksa, povzročene s člankom obeh avtoric Hudi pritiski prestavili imenovanje prvega finančnika, članka Tatjane Tanackovič V igri za novega finančnika Luke Koper še vedno trije favoriti in Barbare Hren Sum korupcije pri lanski prodaji NKBM pa zgolj omenja in v njiju zapisanih trditev ne povezuje z kršitvami členov kodeksa, ki naj bi bile storjene, je NČR obravnavalo zgolj prvi članek. Je pa druga dva članka uporabilo za oblikovanje širšega pogleda na problem. Tako ugotavlja, da sta novinarki res samo povzeli stališča Komisije za preprečevanje korupcije v zvezi s člani privatizacijske komisije in prejšnje poročanje o tej zadevi, da bi pojasnili, kaj je predvidoma zaustavilo imenovanje Luke Vesnaverja v upravo Luke Koper. Novinarki sta z dokumentom dokazali, da je policija potrdila, da se z zadevo dokapitalizacije NKBM ukvarja v predkazenskem postopku, pa tudi, da o tem ne izdaja potrdil, kar je trdil Luka Vesnaver.

Razsodišče je ugotovilo, da se novinarki v članku sicer res sklicujeta na delno netočne podatke kolegice (o doseženi ceni za delnico in o nakupu prek sorodstvenih povezav), vendar pri tem zgolj povzemata njen članek in to tudi napišeta. Pri zapisani informaciji o nakupu delnic gre za manjše odstopanje pri ceni, kar je nebistvena napaka. Ob tem pa je res, da je Vesnaver prek nakupov in prodaje v pravem trenutku pridobil večjo gmotno korist. Novinarki sta tudi priložili izpis nakupov delnic v pritožnikovi ožji in širši družini, kjer so kupci s prodajo prav tako zaslužili. NČR je zato ugotovilo, da novinarki nista kršili 1. člena kodeksa.

NČR je upoštevalo zagovor obeh novinark, da pritožnik sprva ni hotel pristati na pogovor, da pa sta takoj, ko je privolil, njegove trditve oziroma zanikanja tudi objavili, kar je razvidno iz članka Tatjane Tanackovič V igri za novega finančnika Luke Koper še vedno trije favoriti. Luka Vesnaver svojega zavračanja pogovora z novinarkama ni znal prepričljivo utemeljiti. Odgovoril je, da sta sami dolžni zadevo raziskati po najboljših močeh. NČR je zato ugotovilo, da pritožnik kršitve 2. člena novinarkama ne more očitati, saj sta nedvomno dokazali, da sta poskušali pridobiti njegov odziv. Očitno pa s pristopom, ki ga je ubral časnik, ni bil zadovoljen, zato je Dnevnik, sicer pozno, objavil tudi njegov popravek v skladu z Zakonom medijih, o čemer NČR ne razsoja. Prav tako NČR ni razsojalo o člankih, glede katerih pritožnik ni natanko navedel, s katerimi navedki sta novinarki kršili kodeks, tako tudi ne o članku V igri za prvega finančnika Luke Koper še vedno trije favoriti, ki ga je omenjal v poznejših pojasnilih, a brez konkretnih navedb kršitev, niti o besedilu Sum korupcije pri lanski prodaji NKBM.

21. člen kodeksa ni bil kršen, saj novinarki Luko Vesnaverja nista obtoževali zlorabe položaja, ampak sta se sklicevali zgolj na mnenje protikorupcijske komisije ter potrditev policije, da o zadevi teče predkazenski postopek. Za oboje sta imeli v rokah pisne dokumente in sta o njih tudi poročali.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

*Novinarsko častno razsodišče je za članico novinarskih organizacij Tatjano Tanackovič sprejelo razsodbo, za nečlanico Vesno Vuković pa stališče.

v Ljubljani, 1. aprila 2010

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča