Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Lea Širok, Nina Jerman, Davorin Koron in Jasna Tepina (člani), je na seji 18. marca 2010 v primeru Aleš Ahčan proti Tanji Smrekar, Petri Sovdat in Katarini Matejčič, novinarkam dnevnika Finance, ugotovilo, da novinarke niso kršile Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Aleš Ahčan proti novinarkam Tanji Smrekar, Petri Sovdat in Katarini Matejčič, Finance
Pritožnik očita novinarkam kršitev 1., 2., 3., 4., 7. in 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa), ki naj bi jih bile zagrešile v člankih v Financah; Petra Sovdat in Tanja Smrekar v članku Če ne gre, pa Ahčan malo porine, objavljenem 7. 10. 2009, Tanja Smrekar tudi v člankih Še več svetovanja za Triglav, objavljenem 8. 10. 2009, in Bo Averja zamenjal Novak, objavljenem 6. 10. 2009, Katarina Matejčič pa v članku Boštjan Aver hoče po vsej sili v Luko Koper, objavljenem 5. 10. 2009.
I.
Po mnenju pritožnika predstavlja največjo kršitev članek Če ne gre, pa Ahčan malo porine, katerega avtorici sta Petra Sovdat in Tanja Smrekar, zato v tej točki podaja prijavo proti obema. V tem članku naj bi bili novinarki prekršili 1., 2., 3., 4. in 7. člen kodeksa.
1., 2. in 7. člen naj bi bili kršili, ker naj bi bili trdili, da bi lahko Vzajemna študijo, za katero je plačala več kot pol milijona evrov, dobila zastonj, tako kot Adriatic. Pritožnik pravi, da modelov ni mogoče primerjati, in trdi, da je bila razlika med modeloma novinarkama znana, a ju kljub temu prikazujeta kot enakovredna. To bi naj bila kršitev 7. člena. Kršitev 1. člena naj bi bila, ker tega nista preverili, kršitev 2. člena pa, ker sta zapisali, da je Vzajemna plačala pol milijona evrov za nekaj, kar bi lahko dobila zastonj, kar je za pritožnika huda obtožba, za katero bi morali pred objavo dobiti odziv pritožnika.
1. in 7. člen naj bi kršili, ker sta v članku napisali, da so bile analize narejene za tri zavarovalnice (Adriatic, Vzajemna in Triglav zdravstvena), čeprav naj bi Sovdatovi dan pred izidom članka Igor Masten (ne pritožnik) izrecno povedal, da niso bile narejene za vse tri zavarovalnice.
1. in 7. člen naj bi kršili tudi, ker sta izpostavljali poslovanje med družbama Kumulus d.o.o. in Vzajemna d.o.o., čeprav naj ga nikoli ne bi bilo, in ker navajata, da naj bi bil M. Perman tihi družbenik firme, čeprav, pravi pritožnik, je bilo to večkrat zanikano in tudi objavljeno.
2. člen kodeksa, po katerem mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih obtožbe zadevajo, naj bi kršili, ker v članku govorita o lobiranju pri državnih institucijah, v katerih naj bi pritožnika prikazovali kot osebo, ki lahko mimo zakonov in pravil pri državnih institucijah, zlasti pri Agenciji za zavarovalni nadzor, uredi npr. dovoljenje za povišanje zavarovalnih premij, zaradi česar naj bi zavarovalnice naročale mnenja pri njem. To je po mnenju pritožnika huda obtožba, kljub temu pa novinarki nista poskušali pridobiti njegovega odziva. Pravi, da je po elektronski pošti Tanja Smrekar sicer spraševala, ali so analize nastale, o lobiranju pa ne.
4. člen, po katerem mora novinar, kadar je mogoče, navesti vir informacij, naj bi bili novinarki kršili, ker virov nista razkrili, ampak se sklicujeta na »vire iz zavarovalnic«, »kot pravijo v eni od zavarovalnic«. 3. člen naj bi prekršili, ker pri tem ne navajata, da gre za nepotrjene informacije, in ugibanja navajata kot dejstva.
Novinarki sta na pritožbo odgovorili. V odgovoru zanikata kršitve kodeksa.
V članku Če ne gre, pa Ahčan malo porine, pritožnika ne prikazujeta kot osebo, ki lahko mimo zakonov in pravil pri državnih institucijah, zlasti pri Agenciji za zavarovalni nadzor, uredi npr. dovoljenje za povišanje zavarovalnih premij, ampak pišeta o določenih dejstvih, ki sta jih izvedeli od svojih virov ter iz oddaje RTV Slovenija Tarča in sta jih pred objavo članka skušali preveriti pri pritožniku. Dan pred objavo mu je novinarka Tanja Smrekar po elektronski pošti poslala vprašanja v povezavi z okoliščinami, med njimi tudi ključno vprašanje, ali so avtorji z analizo utemeljili povišanje cen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri AZN, a pritožnik vsebinsko ni odgovoril. Kljub temu so bili njegovi odgovori objavljeni.
Glede kršitve 4. člena – navedbe vira informacij, če je le mogoče – pravita, da je vir posredovanje podatkov pogojeval z anonimnostjo.
Kršitve 1., 2. in 7. člena zanikata, ker da sta si mnenje, da bi Vzajemna lahko dobila model zastonj, ustvarili na podlagi oddaje Tarča, kjer je bilo navedeno, da je tak model pridobila zavarovalnica Adriatic. Vse o tem, kaj je Vzajemna dobila, kaj plačala in kaj potrebuje, pa je Tanja Smrekar po njunih navedbah obdelala v članku Afera Vzajemna: Vsi zame, vsi meni, objavljenem v Financah 19. 10. 2009.
Na očitek, da sta ostali pri svojem mnenju kljub nasprotnim dokazom, da analize niso bile narejene za vse tri zavarovalnice skupaj, odgovarjata, da tega v članku tudi ne trdita, ampak zgolj, da so bile vse tri primerjane. Novinarki navajata in v dokaz prilagata Povzetek ključnih ugotovitev iz Analize kratkoročnih tveganj v panogi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pod katero so podpisani avtorji Ahčan, Masten in Polanec.
Glede kršitve 1. in 7. člena kodeksa, ker naj bi bili po pritožniku izpostavljali poslovanje med družbama Kumulus d.o.o. in Vzajemna d.o.o., čeprav ga naj nikoli ne bi bilo, in ker navajata, da naj bi bil M. Perman tihi družbenik firme, čeprav, pravi pritožnik, je bilo to večkrat zanikano in tudi objavljeno, pojasnita, da tega nista trdili, ampak sta to zapisali kot «domnevno«, poleg tega pa objavili tudi Permanovo zanikanje.
Sklep: NČR ugotavlja, da novinarki Tanja Smrekar in Petra Sovdat v članku Če ne gre, pa Ahčan malo porine nista kršili 1., 2., 3., 4. in 7. člena kodeksa.
Obrazložitev:
Po mnenju NČR novinarki nista kršili 1., 2. in 7. člena kodeksa, ker je bil 19. 10. 2009 v Financah objavljen članek Afera Vzajemna: Vsi zame, vsi meni, s čimer sta zadostili zahtevi 1. člena kodeksa, po kateri mora novinar napake, četudi nenamerne, popraviti. Resda sta to storili šele po 12 dneh, a še vedno 14 dni pred vložitvijo pritožbe na NČR.
Po mnenju NČR 1. in 7. člena nista kršili, ker v članku ne trdita, da so bile analize narejene za vse tri zavarovalnice skupaj, ampak zgolj, da so bile vse tri primerjane. V dokaz prilagata povzetek ključnih ugotovitev Analize kratkoročnih tveganj v panogi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pod katero so podpisani avtorji Ahčan, Masten in Polanec in iz katerih je razvidno, da gre za tri zavarovalnice. Tudi če obstajajo drugačni dokazi, česar NČR ne izključuje, jih pritožnik ni priložil.
Iz elektronske komunikacije med novinarko Smrekarjevo in pritožnikom dan pred objavo članka je razvidno, da mu je novinarka zastavila tudi konkretno vprašanje, ali so za vsako zavarovalnico naredili posebno analizo ali pa so eno prodali vsem zavarovalnicam. Pritožnik na vprašanje ni odgovoril konkretno, ampak le: »Kar se tiče zlonamernih očitkov o prodaji istih študij več naročnikom, jih ostro zavračam.« To sta novinarki v članku objavil, objavili sta tudi izjavo dr. Mastena, da so naredili »študije za tri glavne zdravstvene zavarovalnice vsako od začetka«, in direktorja Agencije za zavarovalni nadzor Mihaela Permana, da imajo študije različne naslove.
Novinarki v članku neposredno ne govorita o lobiranju, vendar pa njune trditve, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da Ahčana povezujeta z lobiranjem, slonijo na (neuradnih) virih, kot sta v prispevku tudi navedli. NČR zato ugotavlja, da novinarki nista kršili 1. in 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.
3. člena nista kršili, ker sta v članku poudarili, da številk nista mogli uradno preveriti, profesorji da ne želijo razkrivati pogodb, zavarovalnice pa niso odgovorile.
4. člena nista kršili, čeprav uporabljata besedne zveze, kot so »na zavarovalnicah pravijo«, »neuradni viri« in »po neuradnih podatkih«. V skladu s 4. členom se novinar lahko dogovori za anonimnost vira, vendar mora ob tem preverjati točnost zbranih informacij.
Glede kršitve kodeksa, ko naj bi bili zapisali, da je M. Perman tihi družbenik firme, NČR ugotavlja, da tega nista zapisali kot trditev, ampak kot domnevo, v istem članku pa tudi, da je Perman v Delu zanikal, da bi kdaj sodeloval z lastniki Kumulusa, zato nista kršili 1. in 7. člena kodeksa.
II.
V članku Še več svetovanja za Triglav očita pritožnik novinarki Tanji Smrekar kršitev 1., 2., 3. in 4. člena, ker je zapisala: »Sporno je, kadar svetovanja družba pravzaprav ne potrebuje. Ga pa plača, ker pričakuje, da bo zaradi teh plačil dobila drugačne usluge politike, lobijev, interesov.«
Medtem ko novinarka po mnenju pritožnika za študijo dr. Polanca ne trdi, da sodi med citirano slabo prakso, bi naj to trdila za študijo, ki je bila narejena za zdravstveni zavarovalnici. Pritožnik dodaja, da novinarka piše o treh, čeprav naj bi bili le dve. Po mnenju pritožnika novinarka zatrjuje, da je bila študija za zdravstveni zavarovalnici pri prijavitelju (in tudi pri soavtorjih) naročena zgolj zaradi zagotovitve lobiranja v smeri dovoljenja AZN za povišanje zavarovalnih premij.
Novinarka v odgovoru pojasni, da vsebuje članek zgolj mnenje novinarke o svetovalnih pogodbah na splošno. Navedb, ki jih kot sporne navaja prijavitelj, v članku ni mogoče najti, še pravi.
Sklep: Novinarka Tanja Smrekar v članku Še več svetovanja za Triglav ni kršila 1., 2., 3. in 4. člena kodeksa.
Obrazložitev:
Novinarka ne trdi, da je bila študija za zdravstveni zavarovalnici pri prijavitelju in soavtorjih naročena zgolj zaradi zagotovitve lobiranja v smeri dovoljenja AZN za povišanje zavarovalnih premij, temveč je izrazila svoje mnenje o raznovrstnih svetovanjih, s katerimi so, kot je zapisala, zavarovalnice prepredene. NČR zato ni ugotovilo, da bi novinarka zapisala neresnično trditev, prav tako ni objavila hude obtožbe ali objavila nepotrjene informacije oziroma informacije brez navedbe vira. Novinarka tako 1., 2., 3. in 4. člena kodeksa ni kršila.
III.
V člankih Boštjan Aver hoče po vsej sili v Luko Koper in Bo Averja zamenjal Novak? naj bi novinarki Katarina Matejčič in Tanja Smrekar s trditvijo, da je za Vzajemno razvit model valutnih tveganj, ki je stal več kot 500.000 evrov, kršili 1. člen kodeksa. Pritožnik navedbo označi za v celoti neresnično, saj, kot pravi, model valutnih tveganj za Vzajemno nikoli ni bil predmet projekta, na katerega se sklicujeta novinarki, ampak je bil razvit model upravljanja s tveganji za potrebe evropske direktive Solventnost II, ki začne veljati leta 2012. Čeprav so bile te informacije objavljene, naj bi novinarki zavestno objavljali neresnične informacije. Pritožnik jima očita, da nista pridobili pri njem informacije, kaj je bil predmet modela upravljanja s tveganji, ki je bil predmet pogodbe med Adacto d.o.o. in Vzajemno.
7. člen naj bi bili novinarki kršili, ker sta zamolčali informacije. Po pritožniku je z vidika strokovne javnosti popolnoma nesprejemljivo izenačevanje modela valutnih tveganj z modelom upravljanja s tveganji, še posebej ob navedbi, da je Vzajemna za model valutnih tveganj plačala več kot 500.000 evrov.
V odgovoru sta novinarki pojasnili, da sta omenili model valutnega tveganja, ker so šle najprej novinarske raziskave v to smer, med raziskovanjem se je pa izkazalo, da gre za širši model.
Pojasnjujeta tudi, da sta v obeh člankih objavili informacije, katerih resničnost sta preverjali pri svojih virih, prav tako, pravita, nista zamolčali nobenih pomembnih informacij ali ponarejali dokumentov.
Sklep: Novinarki Tanja Smrekar in Katarina Matejčič v člankih Aver hoče po vsej sili v Luko Koper in Bo Averja zamenjal Novak? nista kršili 1. in 7. člena kodeksa.
Obrazložitev:
V obeh člankih novinarki res uporabita besedno zvezo »pogodba za model valutnega tveganja« in zapišeta tudi, »s kakšnimi besedami je dr. Ahčan upravičil razvoj več kot 500.000 evrov vrednega modela valutnega tveganja«, v vseh drugih člankih pa je govor o modelu za upravljanje s tveganji.
Novinarki sta zaradi napačne uporabe strokovne terminologije v članek vnesli zmedo, vendar pa NČR pritrjuje zagovoru novinark, v katerem sta zatrdili, da namen tega dela članka ni bil primerjava mogočih modelov in morebitnih stroškov implementacije modelov, ne razlik med plačljivim in brezplačnim modelom. Poleg tega se novinarki pri omenjanju modela sklicujeta na oddajo Tarča. NČR meni, da novinarki nista kršili 1. člena kodeksa.
NČR tudi meni, da novinarki nista zavestno zamolčali informacij o razlikah med modeli, ampak sta le napačno uporabili strokovno terminologijo. Zato NČR ugotavlja, da nista kršili 7. člena kodeksa.
Kršitev 1. in 7. člena kodeksa ni NČR ugotovilo tudi zato, ker sta novinarki potem, ko sta bili na napako opozarjeni, to popravili v članku, ki je bil objavljen 19. oktobra 2009.
Obnova postopka:
Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.
v Ljubljani, 1. aprila 2010
Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča