11. 5. 2010

Javni zavod Lekarna Ljubljana proti Slavici Brajović Hajdenkumer, TVS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Alma M. Sedlar, Nina Jerman, Nada Ravter, Jasna Tepina, Davorin Koron (člani), je na seji 29. aprila 2010 v primeru Lekarna Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Fašun, Meihen, Milač, Strojan, o.p., d.o.o., proti novinarki TVS Slavici Brajović Hajdenkumer soglasno odločilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: Javni zavod Lekarna Ljubljana proti Slavici Brajović Hajdenkumer, TVS

Po mnenju pritožnika, Lekarne Ljubljana (v nadaljevanju LL), je novinarka Slavica Brajović Hajdenkumer v oddaji TVS Tednik 3. 12. 2009 kršila 2. člen kodeksa, ki novinarje zavezuje, da pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušajo pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, in 11. člen, ki novinarja zavezuje, da ločuje med informacijo in komentarjem.

Novinarka naj bi 2. člen kršila, ker je v oddaji objavila izjavo Bora Bitenca iz lekarne Bitenc (ta je v prispevku odvzem koncesije, ki jo je njegova lekarna dobila od MOL, pripisal povezavi med MOL in LL, s čimer naj bi poskušali ustvariti monopol in izriniti konkurenco) in izjavo načelnice oddelka za zdravstvo MOL o razlogih za prekinitev omenjene koncesije. Ni pa o tem, trdijo v pritožbi, »nihče nič vprašal predstavnikov LL, ki so »domnevni drugi člen te »povezave««. Tako naj bi ti ne mogli predstaviti javnosti podatkov, na primer o tem, da je v Ljubljani celo največja konkurenca v državi, saj ima LL kot javni zavod, ki je v lasti MOL, le slabo polovico lekarn na območju mestne občine, da so cene v LL praviloma nižje kot v drugih lekarnah v MOL in v drugih krajih v državi, kar da ni ravno značilnost monopolov itd.

Drugi člen naj bi novinarka kršila tudi zato, ker je objavila izjavo predstavnika mednarodnega foruma znastvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, ki je predstavniki LL niso imeli možnosti komentirati, in sicer da pri galenskih proizvodih LL naj ne bi bilo mogoče ugotoviti njihove sledljivosti in zato naj bi bila njihova kvaliteta »absolutno lahko zelo vprašljiva«. Če bi izjavo lahko komentirali, bi povedali, da je sledljivost z ustrezno kodo na izdelku povsem enaka kot pri vseh drugih zdravilih, so zapisali v pritožbi.

Drugi člen naj bi novinarka kršila z objavo izjave omenjenega predstavnika farmacevtske industrije, da naj bi bila t. i. jabolka zvestobe, ki omogočajo nakup s popustom z liste nekaterih plačljivih izdelkov v LL, »strokovno izredno sporna marketinška poteza«, ki je predstavniki LL niso imeli možnosti komentirati. Če bi jo, bi lahko povedali, da poznajo podobne sisteme popustov tudi, na primer, v Švici, Nemčiji, Italiji in Španiji, z njimi pa se pomembno povečuje znanje farmacevtov o dejanskih potrebah njihovih uporabnikov.

Drugi člen naj bi novinarka kršila tudi z navedbo, da je LL v zadnjih dveh letih svojemu ustanovitelju, mestu Ljubljana, »v proračun podarila kar 19 milijonov evrov preteklih dobičkov«, česar bojda kot javni zavod sploh ne bi smeli narediti in kar naj bi bilo »izziv za računsko sodišče«. Če bi predstavniki LL imeli možnost odgovoriti na to hudo obtožbo, piše v pritožbi, bi novinarki pojasnili, da odlok o ustanovitvi LL določa, da mora zavod presežek prihodkov nad odhodki, zmanjšan za znesek z letnim planom odobrenih investicij in investicijskega vzdrževanja, ki jih odobri svet zavoda, in sredstev za plačilo dodatne delovne uspešnosti v skladu z zakonom, vplačati v proračun oziroma namenski proračunski sklad MOL. Ta določba ustanovitvenega akta, dodajajo, je tudi v skladu z zakonom o zavodih, ki določa, da sme zavod presežek prihodkov nad odhodki uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi določeno drugače.

Enajsti člen kodeksa naj bi novinarka kršila, ker se v njenem veznem tekstu večkrat pojavljajo vrednostne sodbe, ki da niso jasno predstavljene kot osebno mnenje novinarke, temveč kot nekakšne samoumevne razlage predstavljenih dejstev. V tem smislu naj bi bila sporna njena izjava: »medtem ko bodo pristojni dopolnjevali zakonodajo, jih kapital, ki naj bi bil v lekarniški dejavnosti sicer drugotnega pomena, prav ponižujoče prehiteva po desni…« Pritožnik tudi tu poudarja, da je »LL javni zavod v lasti MOL, ki presežek sredstev, ki jih ne potrebuje za lastno dejavnost, nakazuje svojemu ustanovitelju, ta pa jih potem uporabi v skladu s proračunom, ki ga sprejme mestni svet«. Še hujši primer kršitve 11. člena pa naj bi bila sklepna »ugotovitev« novinarke (takoj po izjavi direktorja LL, da lekarna vse ugodnosti, za katere se dogovori z dobavitelji, »prenaša naprej« na stranke lekarne): »O čemer pa glede na dobiček, ki ga kuje LL, in Jakličevo preteklost v Vzajemni, iskreno dvomimo.« Za to izjavo naj novinarka ne bi predstavila nobenega dejstva, ki bi jo podpiralo ali napeljevalo nanjo. Namigovanje na domnevno negativno »Jakličevo preteklost v Vzajemni« pa naj bi bilo žaljivo in vredno morebitne sodne tožbe.

Novinarka Slavica Brajović Hajdenkumer je vse očitke zavrnila. V odgovoru je zapisala, da je v prispevku sodelovalo 9 kompetentnih sogovornikov, med njimi tudi vodja galenskega laboratorija, direktor LL in načelnica pristojnega mestnega oddelka. Na domnevno hude obtožbe je, kot zatrjuje, pridobila prav vse relevantne odzive. Glede prve obtožbe, da predstavnikov LL »nihče ni nič vprašal« o odvzemu koncesije zasebni lekarni Bitenc, zatrjuje, da je direktorja LL vprašala o morebitnem interesu po odprtju svoje lekarne v trgovskem centru Šiška. O sledljivosti »galenikov«, ki jih LL uvaža iz Poljske in jih v Ljubljani zgolj preembalira, pa je, zatrjuje, povprašala vodjo galenskega laboratorija mag. Liljano Zwittnig Čop. V odgovoru nadalje navaja, da je na to, da je marketinški prijem »jabolka zvestobe« sporen v delu, ki se nanaša na popuste za izdajo zdravil na recept, pred pripravo prispevka opozoril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v prispevku pa direktorica Agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke. Po tej izjavi je novinarka direktorja povzela: »Direktor javnega zavoda prav vse očitke glede pospeševanja prodaje pripisuje farmacevtski mafiji«.

Glede očitanih kršitev 11. člena novinarka presojo prepušča NČR. Ob tem opozarja, da se citirana izjava, s katero naj bi kršila 11. člen, glasi drugače, kot so jo zapisali v pritožbi. In sicer takole: »O čemer pa glede na dobiček, ki ga kuje LL in Jakličevo preteklost v Vzajemni mnogi iskreno dvomijo.« (v pritožbi piše dvomimo, brez mnogi). Novinarka v odgovoru še navaja, da je bil njen prispevek o poljskih »galenikih« povod za ukrepanje pristojnih institucij, ki je vodilo v zgoščeno poročanje novinarskih kolegov in nenazadnje v umik industrijsko izdelanih zdravil s polic LL. NČR je v ogled ponudila tudi posneti »surovi« material.

SKLEP:

NČR ugotavlja, da novinarka ni kršila 2. in 11. člena novinarskega kodeksa.

Obrazložitev:

NČR ugotavlja, da se je novinarka lotila aktualne in zelo kompleksne problematike, ki je po objavi omenjenega prispevka vzbudila velik odmev, sporni galenski izdelki pa so morali biti umaknjeni z lekarniških polic. Da bi novinarka tematiko osvetlila s kar najrazličnejših vidikov, se je pogovarjala s številnimi sogovorniki, v oddaji jih nastopa 12. Zaradi časovnih omejitev prispevka je jasno, da je morala posneti material za objavo precej skrčiti. To je po mnenju NČR storila tako, da je predstavila mnenja različnih strani, ni pa mogla ob vsakem vprašanju predstaviti vseh vidikov tematike oziroma vseh pogledov vseh vpletenih institucij. Glede prve domnevno hude obtožbe (LL naj bi ustvarjala monopol oziroma izrinjala manjše lekarne) NČR ugotavlja, da je iz surovega materiala razvidno, da je direktorja LL vprašala po interesu za odprtje svoje lekarne v trgovinskem centru Šiška, vendar pa direktor ni izjavil nič določnega. Rekel je, da ne ve, kateri so pogoji, možnosti za odprtje lekarne v Šiški ni izključil. Tega odgovora novinarka ni objavila, a upoštevati je treba, da je bil v prid objavljeni domnevi Bora Bitenca, da si LL želi izriniti konkurenco (Bor Bitenc: »Verjetno za tem stoji pač ta povezava…«). Novinarka je objavila tudi izjavo druge strani – izjavo pristojne načelnice MOL, ki pa o razlogih za prekinitev koncesijske pogodbe z Lekarno Bitenc ni rekla nič. NČR glede na povedano ugotavlja, da je novinarka poiskala odziv druge strani na sogovornikovo obtožbo o izrinjanju manjših lekarn in želji po ustvarjanju monopola, da pa je bila ta izrečena kot domneva, ne kot dejstvo, zato po presoji NČR ne gre za hudo obtožbo.

Glede obtožbe, da pri galenskih proizvodih LL naj ne bi bilo mogoče ugotoviti njihove sledljivosti, zaradi česar naj bi bila njihova kvaliteta vprašljiva, se NČR strinja, da gre za hudo obtožbo, saj imajo tovrstne nepravilnosti lahko velik vpliv na zdravje ljudi. Vendar pa novinarki ni mogoče očitati, da si ni pridobila odziva druge strani. O tem je povprašala vodjo galenskega laboratorija, ki je povedala, da v laboratoriju delujejo po tako visokih standardih, kot so zahtevani za proizvajalce zdravil, in da imajo tudi certifikat DPP. NČR tu še pripominja, da so nadzorstveni organi kasneje zahtevali umik galenskih proizvodov, ki so bili v Ljubljani le prepakirani. Ali bi morala novinarka zelo kritično mnenje predstavnika farmacevtske industrije soočiti z mnenjem vodstva LL, je vprašanje za razpravo o oblikovanju prispevka, o čemer pa se NČR ne izreka.

Trditev, da naj bi bila tako imenovana jabolka zvestobe, ki omogočajo nakup s popustom z liste nekaterih plačljivih izdelkov LL, »strokovno izredno sporna marketinška poteza«, po mnenju NČR ni huda obtožba. NČR tudi ugotavlja, da je novinarka imela na voljo dovolj dokazov, da je utemeljena. Na spornost tega prijema je že pred objavo prispevka opozoril ZZZS, v prispevku pa direktorica agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke. Novinarki tudi ni mogoče očitati, da odziva druge strani ni objavila, saj je direktorjevo mnenje o tem strnila v navedbo, da »direktor prav vse očitke glede pospeševanja prodaje pripisuje farmacevtski mafiji«. Ali bi morala novinarka direktorja bolj določno vprašati o tem tržnem prijemu, da bi lahko širše razložil svoje stališče, pa je prav tako vprašanje za razpravo o u oblikovanju televizijskih prispevkov, o čemer se NČR ne izreka.

V zvezi z obtožbo, da naj bi LL v zadnjih dveh letih svojemu ustanovitelju, mestu Ljubljana, v proračun »podarila kar 19 milijonov evrov preteklih dobičkov«, česar da kot javni zavod ne bi smela narediti in kar naj bi bilo »izziv za računsko sodišče«, NČR ugotavlja, da je novinarka v prispevku zmotno zatrdila, da LL kot javni zavod tega ne bi smela narediti. Kot je navedeno v pritožbi, je obveznost LL, da presežek prihodkov nad odhodki nameni proračunu oziroma namenskemu proračunskemu skladu MOL, zapisana v odloku o ustanovitvi javnega zavoda LL. Vendar pa NČR ob tem ugotavlja, da direktor LL v pogovoru z novinarko tega odloka ni omenjal. Iz surovega materiala je razvidno, da je novinarka direktorju med pogovorom izrazila svoje mnenje, da bi se morala sredstva (dobiček) v javnih zavodih vračati nazaj v razvoj, med zaposlene, da ga je torej spraševala o tem, kaj LL počnejo z dobičkom, toda direktor je odgovoril le, da vse presežke vlagajo v razvoj, kar ostane, gre k ustanovitelju, ter da to ni nič slabega, saj imajo meščani tako boljše storitve. Tega odgovora novinarka ni vključila v prispevek.

NČR ugotavlja, da je novinarka pravilno navedla znesek sredstev, ki jih je LL prispevala (»podarila«) v proračun MOL in ob tem menila, da je to vprašanje izziv za računsko sodišče. Tudi ta trditev se je kasneje izkazala za točno, saj je računsko sodišče ugotovilo, da je bilo od 19 milijonov evrov, ki jih je v dveh letih prispevala LL, v namenski proračunski sklad v tem obdobju vplačanih le 15, 8 odstotka. Kar zadeva omenjeno novinarkino napako, pa je dejstvo, da bi ji direktor lahko omenil odlok, a ji ga ni. Ker je novinarka poiskala odziv druge strani, ta pa je bil nepopoln, NČR tudi tu – tako kot pri preostalih treh očitkih glede kršitve 2. člena – ne ugotavlja kršitve.

V zvezi z očitki o kršitvi 11. člena tudi NČR ugotavlja, da se citirana izjava, s katero naj bi novinarka kršila 11. člen, glasi drugače, kot jo je navedla pritožnica. Novinarka je dvom v to, ali LL vse dogovore z dobavitelji prenaša naprej v ugodnosti za stranke – glede na velike dobičke – izrekla v tretji in ne v prvi osebi, pri izrekanju tega mnenja je bila po sodbi NČR tudi dovolj previdna, saj je povedala, da o tem dvomijo »mnogi« in torej dvoma ni absolutizirala. Iz prispevka pa je tudi jasno razvidno, da gre za mnenje novinarke in ne za dejstvo. Slednje velja tudi za izjavo o tem, da kapital pristojne, ki bodo dopolnjevali zakonodajo, »prav ponižujoče prehiteva po desni…«. Po mnenju NČR se je zlasti v televizijskih prispevkih, ki so reportažne narave, težko izogniti sodbam, s katerimi novinar izraža svoje poglede na obravnavano tematiko. Po mnenju NČR je to dopustno, če je iz prispevka jasno razvidno, kdaj gre za informacijo in kdaj za komentar. V tem primeru je bilo temu pogoju zadoščeno, zato novinarka po mnenju NČR ni kršila 11. člena.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 6. maja 2010

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb