Splošna plovba, zanjo Egon Bandelj, proti Sebastjanu Morozovu (Dnevnik)


Prispevek Morozov


Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Jasna Tepina, Alma M. Sedlar, Lea Širok in Nina Jerman (člani), je na seji 30. septembra 2010 v primeru Splošna plovba, zanjo Egon Bandelj, proti novinarju Dnevnika Sebastjanu Morozovu ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije. Ranka Ivelja se je izločila iz odločanja.


Primer: Splošna plovba, zanjo Egon Bandelj, proti novinarju Dnevnika Sebastjanu Morozovu

Pritožnik Egon Bandelj v pritožbi zoper članek Računsko sodišče: prodaja Splošne plovbe je bila netransparentna, očita avtorju kršitve 1. in 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije ter preambule v delu, ki novinarju nalaga dolžnost predstavitve celovite slike, hkrati pa še načelo pravice javnosti do čim boljše informiranosti. Trdi, da Splošna plovba vrsto let podaja novinarjem vse potrebne informacije, tudi v zvezi s tematiko, obravnavano v tem članku; to je bila pripravljena narediti tudi v tem primeru, s čimer bi lahko avtor besedila preveril, ali so objavljene navedbe predsednika uprave družbe Mecata Marka Mencina točne. Pritožnik opozarja, da je avtor istega dne v istem časopisu objavil še en tendenciozen prispevek, poln nepreverjenih podatkov. (Op. NČR: Egon Bandelj se je pritožil tudi na to drugo besedilo z naslovom Izredna revizja Splošne plovbe kaže na friziranje bilanc, razsodišče je o tem že sprejelo stališče). Pritožnik je pri tokrat obravnavanem članku zahteval popravek, ki ga je v. d. odgovorne urednice Dnevnika Suzana Rankov sprva zavrnila, češ da je nesorazmerno daljši od članka in mestoma žaljiv. Nekoliko popravljen popravek pa je Dnevnik nato objavil, kar za pritožnika pomeni priznanje, da je novinar navajal neresnične oziroma zavajoče informacije. 1. in 2. člen kodeksa naj bi novinar kršil s trditvijo, da je Splošna plovba dva tedna po tem, ko je Döhle v njej pridobil večinski delež, od tega večinskega lastnika kupila dve ladji za 60 milijonov dolarjev, kot je dejal Marko Mencin, predsednik uprave Mercate, čeprav so v njegovi družbi imeli resnične informacije. Družba Döhle je poslovni delež Splošne plovbe kupila vsaj dva meseca pred nakupom prve oziroma tri mesece pred nakupom druge ladje. Obe ladji sta stali skoraj 80 in ne 60 miljonov dolarjev. Torej je šlo za zavajanje. Novinar tega ni preveril ne v Splošni plovbi ne v družbi Döhle, meni pritožnik. Dodaja še, da Mencinova navedba, da obstaja možnost, da si je Döhle s tem nakupom pridobila likvidnost za financiranje nakupa lastniškega deleža Splošne plovbe, ne drži.

Sebastjan Morozov zavrača obtožbe in poudarja, da je pač predstavil takšno sliko, kakršno si je lahko ustvaril na podlagi zbranih informacij. Egon Bandelj na novinarjevo elektronsko pošto z vprašanji, poslanimi v tajništvo družbe, kot so novinarju svetovali, ni odgovoril, torej kršitve 2. člena kodeksa ne more biti. To seveda tudi izpodbija trditve gospoda Bandlja, da Splošna plovba novinarjem posreduje vse relevantne informacije. V tem primeru jih zagotovo ni. Morozov opozarja, da je za celovito razumevanje treba videti tri besedila o tej temi: pričujoči članek, že omenjeno besedilo, objavljeno istega dne in na isti strani, pa še članek, objavljen teden dni kasneje, z naslovom Bajuk pripravil teren za prodajo Splošne plovbe Nemcem, dolgo pred razpisom, ki kaže, da je bila prodaja družbi Döhle zakamuflirana in je imela tudi politične botre. V prvo zavrnitev popravka se ne želi spuščati, saj je to pristojnost urednice. Meni pa, da objava popravljenega popravka še ne pomeni priznanja napake; Dnevnik naj bi z njim le zadovoljil zgolj zakonsko obveznost. Njegov članek je nastal, ker je avtor iz zanesljivega vira izvedel, da je računsko sodišče v osnutku revizijskega poročila ugotovilo, da je bila prodaja Splošne plovbe nemškemu kupcu netransparentna. Pri ceni obeh kupljenih ladij gre za lapsus Marka Mencina, saj je pomešal evre in dolarje. Ladji sta torej stali 60 milijonov evrov oziroma okoli 80 milijonov dolarjev. Novinar je k odgovoru na obtožbe priložil izpisek telefonskih pogovorov, ki kaže, da je tega dne res klical Splošno plovbo, pa tudi kopijo elektronske pošte z vprašanji, poslane istega dne, na katera ni dobil odgovora.

SKLEP:

Sebastjan Morozov ni kršil 1. in 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR ne razsoja o kršitvah preambule kodeksa; preambula izraža filozofijo kodeksa, pritožba nanjo pa ni mogoča. NČR kršitev 2. člena kodeksa zavrača z enako argumentacijo kot v stališču NČR, sprejetem 16. septembra 2010. Stališče se nanaša na pritožbo istega pritožnika zoper pisanje novinarja Morozova v članku Izredna revizija Splošne plovbe kaže na friziranje bilanc, ki je bil v Dnevniku objavljen istega dne kot članek, na katerega se nanaša pričujoča pritožba. Novinar je odziv pritožnika poskušal pridobiti za oba članka hkrati, zato je tudi stališče NČR glede kršitve 2. člena kodeksa v obeh primerih enako.

»Ne drži trditev Egona Bandlja«, je v prvi razsodbi zapisalo NČR, »da novinar Morozov ni poskušal pridobiti odziva na obtožbe. Ta je to dokazal z izpisi telefonskih klicev in kopijo elektronske pošte z vprašanji, poslane v tajništvo Splošne plovbe; naj vprašanja pošlje v tajništvo, so mu svetovali sami. Resda je pritožniku pustil sorazmerno malo časa za odgovor, toda ta podaljšanja roka za odgovore ni zahteval, niti ni pojasnil, zakaj ne bo odgovarjal. Ker v pričakovanih treh urah novinarja o tem nihče ni obvestil, ne o zadržanosti odgovorne osebe ne o drugačnem terminu za odgovore, je upravičeno sklepal, da v Splošni plovbi na vprašanja ne nameravajo odgovarjati. V podjetju torej niso bili pripravljeni sodelovati z novinarjem, kot zatrjujejo v svoji pritožbi«.

Iz članka je tudi povsem razvidno, da trditve, ki jih izpodbija pritožnik, niso novinarjeve, pač pa jih je, objavljene v posebnem stolpcu, ločenem od besedila, izrekel predsednik uprave družbe Mercata. Za napako v navedbi vsote za nakup dveh ladij je torej kriv Marko Mencin in ne novinar. Ločenost tega besedila od podpisanega bralcu tudi jasno pove, da so trditve, objavljene v njem, informacije, ki jih sporoča predsednik uprave Mercate. Dnevnik je v skladu z zakonom objavil popravek, kar pa ne pomeni, da je s tem priznal novinarjeve napake v podpisanem članku. Pritožnik v pritožbi NČR ne izpodbija novinarjevih trditev o netransparentnosti prodaje, kar je glavna ugotovitev članka in kaj je bilo ugotovljeno tudi v osnutku revizijskega poročila Računskega sodišča, ki je zdaj že znano javnosti in potrjuje novinarjeve navedbe. Zato novinar ni kršil niti 1. člena kodeksa.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 30. septembra 2010

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča