Anuška Delić, Delo, proti Silvestru Šurli, Reporter

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Jasna Tepina, Lea Širok in Nina Jerman (člani), je na seji 18. novembra 2010 v primeru Anuška Delić, Delo, proti Silvestru Šurli, Reporter, ugotovilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Anuška Delić, Delo, proti Silvestru Šurli, Reporter

Pritožnica meni, da je Silvester Šurla kršil 1., 2., 4. in 8. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Prvi člen, ker v članku Nagrajeni za likvidacijo Maga trditve, da naj bi se v njenih člankih znašli »zapisniki kosil« z Andrijano Starino Kosem, ni z ničimer podkrepil niti ni navedel vira te trditve. Trditev sama, tako pritožnica, pa je neresnična, saj nikoli ni videla nikakršnih zapisnikov s kosil. Članek namiguje, da dela ne opravlja neodvisno, skladno s profesionalnimi načeli, ampak de facto po nareku. Silvester Šurla sicer tudi trdi, da je bila za sodelovanje pri likvidaciji tednika Mag nagrajena, čeprav v isti sapi zatrjuje, da še ni bila nagrajena s kakšno uredniško funkcijo oziroma da na primerno nagrado še čaka. Če bi avtor informacijo preveril, bi jo v skladu s prvim členom kodeksa lahko poklical in tako ugotovil njeno verodostojnost, pa je ni. Pritožnica pravi, da ni nikoli sodelovala pri likvidaciji česarkoli. S tem ko avtor zapiše hude obtožbe, ne da bi pri prizadeti preveril, kakšna je njena razlaga, je kršil 2. člen.

4. člen pa je po mnenju pritožnice avtor besedila kršil, ker ni navedel vira. Lahko bi se sicer dogovoril o njegovi anonimnosti, vendar bi na to moral opozoriti – nič od tega pa ni pojasnil v članku.

Po mnenju Anuške Delić je Silvester Šurla kršil tudi 8. člen kodeksa, saj v naslovu, ki ga ilustrira fotografija, trdi, da so bili Veso Stojanov, Mateja Babič in Anuška Delič nagrajeni za likvidacijo Maga. Trditev je v nasprotju z naslovom in fotografijo, kjer v podpisu sicer trdi isto, vendar pritožnico iz te trditve izvzame, s pripisom, »da nagrado še čaka«, podatka o tem pa z ničemer ne podkrepi.

Silvester Šurla zavrača vse obtožbe. Trdi, da je besedna zveza »zapisniki s kosil« označena z navednicami in gre za figurativno izražanje, kar dokazujejo prav navednice, in je vsakomur jasno, da avtor ne meni, da se na kosilih pišejo zapisniki. V resnici je z izrazom hotel ponazoriti vpliv tedanje predsednice nadzornega sveta, kasneje pa upravnega odbora časopisne hiše Delo na vsebino likvidiranega tednika Mag. Vpliv Andrijane Starina Kosem na vsebino tednika dokazuje na primeru pisanja Anuške Delić o mariborski družini Petek. Pri tem prilaga stališča Andrijane Starina Kosem v intervjuju Večeru, zapis iz oddaje Trenja in članek Anuške Delič z naslovom Janševa hobotnica po štajersko. Pri tem opozarja na vsebinsko sorodnost novinarkinih stališč z vsebino nastopov Andrijane Starina Kosem. Pojasnjuje, da v članku ni nikjer izrecno napisano, da je Anuška Delić sodelovala pri politično -tajkunski likvidaciji tednika Mag, je pa delovala v »četici voljnih«, ki so uredniško in novinarsko prevzeli tednik in ga v dobrem letu likvidirali.

SKLEP:

Silvester Šurla ni kršil 1., 2. in 4. člena, je pa kršil 8. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Ne glede na to, da gre za zgodbo, v katero je vpletenih precej emocij, ki so po vključitvi v Delo spremljale spreminjanje vsebinske zasnove tednika Mag in usode njegovih prvih ustvarjalcev, NČR ugotavlja, da gre za specifično situacijo: v spor sta vpleteni strani, ki imata poklicno olajšan dopstop do javnosti in bi spore veliko laže reševali v javnem dialogu. Še posebej, ker gre za predstavnike poklica, ki si pogosto pridržujejo pravico do javne sodbe, pri čemer bi morali biti pripravljeni tudi na kritične, čeprav morda celo krivične odzive na svoje avtorske zapise. Dokazi, ki jih je predložil Silvester Šurla, prek člankov in televizijske oddaje, ne govorijo nujno o pristranskosti in usmerjenosti novinarke, ampak odražajo njen način obdelave podatkov in njene ugotovitve, do katerih ima, podobno kot njeni kolegi, pravico. Očitki o »usmerjenosti« pisanja so vsaj nedokazljivi, če že ne netočni.

Po drugi strani moramo vsi novinarji pristati na to, da bodo naši prispevki podvrženi odzivom. Šurla v prispevku izraža svoj pogled na vpliv Kosmove na pisanje Anuške Delić. Pri podajanju stališč pa je dopustna večja širina, tudi če so ta morda zmotna. Zato 1. člen ni bil kršen.

NČR v primeru, ko ge za soočenje dveh javnih stališč, kljub temu, da eno zadeva profesionalno integriteto novinarke, ne vidi potrebe po posebni zahtevi po iskanju odziva, saj je ta predvidljiv in ga tudi bralci poznajo vnaprej, zato Silvester Šurla ni kršil 2. člena kodeksa.

NČR se ni odločilo za prepoznavanje kršitve 4. člena kodeksa, saj je položaj specifičen. Tako Anuška Delič kot Silvester Šurla sta bila del ekipe v istem medijskem okolju. Znotraj njega informacije krožijo drugače, pogosto bolj na osebni ravni. Že to je ovira, da bi se morebitni vir znotraj iste medijske hiše izdal. Še bolj verjetno pa je, da je bilo virov več , med njimi tudi avtor sam, saj je deloval v isti hiši. Res pa je, da Šurla v besedilu ni opozoril na to, da se sklicuje na anonimnost vira oziroma virov.

Kršitev 8. člena pa pomeni naslov članka Nagrajeni za likvidacijo Maga v povezavi s fotografijo, na kateri je tudi Anuška Delić in ki je vsebinsko ni mogoče ločiti od naslova, saj njene povezave z likvidacijo Maga članek ne potrjuje. Celo nasprotno – izrecno govori o tem, da Anuška Delić (še) ni bila nagrajena zanjo, poleg tega pa jo obtožuje samo pisanja, naklonjenega stališčem Andrijane Starina Kosem, s čimer, tudi če bi bilo to res, ne more biti odgovorna za likvidacijo Maga.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 18. novembra 2010

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča