Jasna Detiček in A. S. D. proti Franciju Stresu in Marjanu Bauerju (Slovenske novice)

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Jasna Tepina, Lea Širok in Nina Jerman (člani), je na seji 18. novembra 2010 v primeru Jasna Detiček in A. S. D. proti novinarju Franciju Stresu in odgovornemu uredniku Marjanu Bauerju, Slovenske novice, ugotovilo, da sta novinar in urednik kršila Kodeks novinarjev Slovenije.


Primer: Jasna Detiček in A. S. D. proti novinarju Franciju Stresu in odgovornemu uredniku Marjanu Bauerju

Pritožnici novinarju očitata, da je v članku »Otroke iz vrtca vodili pedofilom (Vila groze)«, objavljenem v Slovenskih novicah, letnik XX, št. 138, na naslovnici in na 3. strani navedenega časopisa (v nadaljevanju: članek) kršil 1., 2., 3., 20., 21. in 22. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju: kodeks).

Novinar Franci Stres navaja, da nastopa Jasna Detiček v eni glavnih vlog v aferi o pedofilski mreži v mestu Rignano Flaminio (severno od Rima), da je pobegnila v Slovenijo pred italijanskimi preiskovalci in navaja italijansko tedensko revijo Oggi, ki piše, da jo policija obtožuje za ugrabitve, zlorabljanje in ugrabitev nemočnih oseb ter da je prejemala občinsko podporo in se hkrati vozila s porschejem. Detičkova je bila – tako novinar – pred pobegom v Maribor stanovalka in oskrbnica razkošne vile, kamor naj bi pedofili vodili otroke, in je izginila, ko so jo hoteli kriminalisti zaslišati. Stres navaja, da Jasna Detiček ne beži prvič pred italijanskimi varnostnimi organi in da je izgubila bitko za dodelitev otroka.

Pritožnici poudarjata, da Jasna Detiček ni nikoli sodelovala v pedofilski mreži, da ne pozna oseb, ki so v članku navedene kot obtožene, da ni bila oskrbnica luksuzne vile, ne beži pred organi pregona (ni ji znano, da bi jo iskala katerakoli policija) in da ni prejemala občinske socialne pomoči (navedeni podatki – kot odziv Jasne Detiček – so bili objavljeni 21. Junija v Slovenskih novicah pod naslovom: Škodljiv poseg v zasebnost otroka in mame).

Po mnenju pritožnic je novinar Franci Stres kršil 1. člen kodeksa, ki določa, da mora novinar preverjati točnost zbranih informacij in biti previden, da se izogne napakam; pritožnici poudarjata, da novinar pred objavo članka, čeprav je posedoval podatke o imenu in naslovu Jasne Detiček, ni pri njej preveril nobene navedbe.

Po mnenju pritožnic je novinar kršil 2. člen kodeksa, saj so – kot navajata – obtožbe in namigi o sodelovanju v pedofilski mreži in aferi, neutemeljeno prejemanje socialne pomoči, bežanje pred organi pregona hude obtožbe, novinar pa naj ne bi niti poskušal stopiti v stik s pritožnico (kaj šele pridobiti njen odziv).

Po mnenju pritožnic je novinar kršil 3. člen kodeksa, ki določa, da mora novinar, ko objavlja nepotrjene informacije in ugibanja, na to opozoriti.

Po mnenju pritožnic je Franci Stres kršil 20. člen kodeksa, ki določa, naj novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je dovoljen le, če za to obstaja javni interes. Pritožnica je v članku navedena z natančnimi osebnimi podatki in tudi s fotografijo.

Po mnenju pritožnic je novinar kršil tudi 21. člen kodeksa, ki določa, da ko novinar poroča s področja pravosodja, upošteva, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. Novinar mora biti pazljiv pri omembi imen in objavi slik storilcev, žrtev ter njihovih svojcev v poročilih o nesrečah in predkazenskih postopkih. Novinar je zapisal »obtožena peterica«; pritožnici opozarjata, da do pravnomočne obsodilne sodbe velja domneva nedolžnosti. Pritožnici navajata, da se zaradi navedenega in v povezavi s preostalim tekstom članka pri bralcu ustvari vtis, da je pritožnica dejansko kriva vseh protipravnih ravnanj, katerih jo članek obtožuje oziroma nanje namiguje.

Po mnenju pritožnic je novinar kršil 22. člen kodeksa, ki določa, da mora novinar pokazati posebno pozornost pri zbiranju informacij, poročanju in objavi fotografij ter pri prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih. Novinar v članku navaja podatke o mladoletnem otroku prve pritožnice. Po objavi članka – kot navajata pritožnici – A. S. D. ni več želela k pouku, čeprav je odličnjakinja, zavračala naj bi stik z vrstniki, saj so po sliki in objavljenih podatkih ti prepoznali njeno mater.

Novinar Franci Stres na pritožbe ni odgovoril, predlog razsodbe je napisan na podlagi pritožbe in članka. Prav tako se na poziv razsodišča, da naj razkrije identiteto avtorja besedila v okvirčkih, ki je podpisan s kraticami A. A., ni odzval takratni odgovorni urednik Slovenskih novic Marjan Bauer.

SKLEP:

Novinar je kršil 1., 2., 20., 21. in 22. člen kodeksa, ne pa 3. člena. Odgovorni urednik Marjan Bauer je kršil 21. in 22. člen kodeksa.

Novinar Franci Stres je kršil 1. in 2. člen kodeksa, saj ni preveril točnosti zbranih podatkov, ki jih je povečini povzel po italijanski tedenski reviji Oggi; ker je navajal hude obtožbe brez poskusa pridobitve odziva pritožnice, je kršil 2. člen kodeksa. 3. člena kodeksa novinar ni kršil, saj je opozoril, da objavlja nepotrjeno informacijo, ko je zapisal: »… novinarji Oggija pa so zapisali, da policija Detičkovo obtožuje za ugrabitve, zlorabljanje in ugrabitev nemočnih oseb. Če je vse res, jo bodo slovenske oblasti in policija, če se res skriva v Mariboru, verjetno hitro pobarale, kakšna je bila njena vloga v zadnjem poglavju pedofilske afere v Rignano Flaminio…«

Novinar Franci Stres je kršil 20. in 22. člen kodeksa z nespoštovanjem pravice posameznika do zasebnosti in s senzacionalističnim razkrivanjem zasebnosti Jasne Detiček in njene mladoletne hčerke v javnosti. 20. člen kodeksa je novinar kršil v povezavi s 1. členom, saj informacij ni preveril, zaradi česar tudi ne more dokazati, da je razkritje zasebnosti Jasne Detiček v javnem interesu. Novinar bi informacije moral preveriti, na primer pri italijanski policiji. Franci Stres je kršil 22. člen kljub temu, da hčerke Jasne Detiček ni imenoval. V povezavi z besedilom v okvirjih, ki so sestavni del članka in katerih avtor je A. A. (in z razkrito identiteto matere), je tudi identiteta otroka razkrita, zato je Stres kršil 22. člen, kljub temu da hčerke ni imenoval. Z objavo informacij in fotografij je škodil mladoletni osebi, ki po objavi – kot navaja – ni več želela k pouku in je zavračala stik z vrstniki, saj so po sliki in objavljenih podatkih ti prepoznali njeno mater. Novinar je brezobzirno poročal o mladoletni osebi, ki jo je doletela nesreča in družinska tragedija. Novinar je kršil 21. člen kodeksa, ker v času oblikovanja svojega članka ni zapisal ustreznega termina, tj. »obdolženi« in ne »obtoženi«, kar bi postal šele s pravnomočno obtožnico. Novinar navaja revijo Oggi, ki je objavila, da je »obtožena peterica vodila otroke k pedofilom tudi v luksuzno vilo v bližini Rignana Flaminio«. Šlo naj bi za »tri vzgojiteljice in hišnico krajevnega otroškega vrtca Olga Rovere v ter za znanega tv producenta, moža ene od vzgojiteljic«, ki jih kasneje tudi poimensko navede.

NČR ugotavlja, da je Marjan Bauer, takratni odgovorni urednik Slovenskih novic, kršil 21. in 22. člen kodeksa. Ker Marjan Bauer kot urednik ni razkril identitete novinarja A. A., je sam odgovoren za zapisano. 21. člen je kršil, ker je z objavo besedil v okvirjih razkril identiteto mladoletne A. S. D. 22. člen je urednik kršil, ker je objavil vse podrobnosti skrbniške tožbe za mladoletnega otroka in pri tem ni pokazal nobene obzirnosti.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 2. decembra 2010

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča