Ivan Kroflič proti Alenki Marovt (POP TV) – Novinarsko častno razsodišče

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Jasna Tepina, Alma M. Sedlar, Lea Širok in Nina Jerman (člani), je na seji 6. januarja 2010 v primeru Ivan Kroflič proti Alenki Marovt (POP TV) ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Ivan Kroflič proti Alenki Marovt (POP TV)

Pritožnik meni, da je novinarka v prispevku Pohlep in beda, objavljenem 31. avgusta 2010, kršila 1., 2., 3., 4., 11. in 20. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. 1. člen naj bi kršila s trditvijo: “Osupljivo premoženje naj bi si nagrebli tudi drugi vodilni. Ivan Kroflič, desna roka Tovšakove, naj bi imel kar 140 stanovanj, 2 samska domova, 6 apartmajev v Rabcu. Na elektronsko pošto se ni odzval.« Z isto trditvijo, pri kateri novinarka ni opozorila, da gre za nepotrjene trditve, naj bi kršila tudi 3. člen kodeksa. Četrtega pa, ker pri tem ni navedla vira informacij.

11. člen naj bi bil kršen, ker v pripevku ni jasno, ali sogovornik Dejan Štangler nastopa kot vir informacij ali kot komentator s subjektivnim mnenjem. Po pritožniku naj bi bil prekršen tudi 20. člen, češ da v prispevku ni spoštovana pravica posamenika do zasebnosti. S prispevkom mu je bila, trdi, prizadejana škoda, saj ni vajen medijske pozornosti. 2. člen kodeksa pa naj bi novinarka kršila, ker v prispevku ni navedla, da je na elektronsko pošto dobila uradni odgovor o premoženju ene osebe (Hilde Tovšak), poudarila pa je zgolj neodzivnost drugih. Njihov odziv ni imel nobenega vpliva na oblikovanje prispevka, še pravi pritožnik.

Ivan Kroflič je pritožbi ob zgoščenki z vsebino prispevka priložil izpis plačanih prispevkov za nadomestilo uporabe zemljišča v občini Ljubljana. Dodal je tudi odziv na novinarkino pošto, v katerem (domnevno) Vegradova PR-ovka Ana Lepen odgovarja na del vprašanj, ki zadevajo Hildo Tovšak, ne pa na vsa. Poleg tega pa ta pošta novinarko napoti na osebni stik s preostalima človekoma, omenjenima v prispevku. Tudi z Ivanom Krofličem, ki je novinarkino pošto očitno dobil (je namreč eden od naslovnikov pošte z vprašanji), ni pa predložil nobenega dokumenta, ki bi dokazoval, da je nanjo tudi odgovoril.

Novinarka Alenka Marovt pritožnikove obtožbe zavrača. Pravi, da je poskušala najprej preveriti neuradne informacije, tudi pri gospodu Ivanu Krofliču, a se ta na njena poizvedovanja ni odzval ne po telefonu ne po elektronski pošti. Svojih virov ne namerava razkriti, je pa informacije, ki jih je predstavila, potrdilo več ljudi. Dejan Štanger, ki ga navaja Ivan Kroflič, ni njen vir, še pravi novinarka, je pa eden redkih, ki je upal spregovoriti pred kamero. Zavrača obtožbo, da je prispevek senzacionalističen.

SKLEP:

Alenka Marovt ni kršila 1., 2., 3., 4., 11. in 20. člena kodeksa.

Obrazložitev:

Čeprav NČR meni, da je Alenka Marovt prispevek zgradila po precej ohlapnih merilih in informacijah, ki jih je težko preveriti, ne prepoznava kršitev omenjenih členov. Ivan Kroflič kot pritožnik ni naredil niti najnujnejšega, tega namreč, da bi novinarko, ko ga je pred objavo trditev, sicer oblikovanih v pogojniku, spraševala po elektronski pošti, opozoril da se moti. Kljub temu, da je nanj naslovila nedvoumna vprašanja, se je skril za uradno PR-ovko, ki pa na vprašanja, ki zadevajo njega, sploh ni odgovorila. Sam pa, kjub temu, da je tudi dobil ista vprašanja, nanje ni odgovoril. Tudi NČR ni posredoval dokazil, da je to storil. NČR sicer ne podpira novinarskega dela, ki sloni izključno na anonimih virih. Načeloma bi novinarka morala poiskati dodatne vire, ki bi njene informacije vsaj posredno potrdili. A v tem primeru NČR razume, da že tako ogroženi informatorji niso hoteli razkriti svoje identitete. Je pa trditve posredno potrdil Dejan Štanger. Pritožnikov izpis o plačanem prispevu za nadomestilo uporabe zemljišča NČR ni prepričal, saj temelji na zahtevi zgolj ene občine. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancu občinski upravni organ, pristojen za družbene prihodke, odločbo pa mu izda davčni organ, kjer nepremičnina leži, torej njegov izpis ne potrjuje drugega kot to, da ima nepremičnino na območju davčne uprave Ljubljana, ne pa tudi tega, da je nima še kje drugje.

Ivan Kroflič je torej imel dve možnosti, da bi novinarkine trditve izpodbil. Demantiral bi jih lahko v elektronski pošti ali po telefonu že pred pripravo prispevka. Po podatkih, s katerimi razpolaga NČR, tega ni storil. Lahko pa bi trditve zavrnil z dokumenti. Vsekakor bi jih lahko vsaj pojasnil, če bi se z avtorico prej srečal oziroma odgovoril na njena vprašanja. Zato Alenka Marovt ni kršila 1., 2., 3. in 4. člena kodeksa.

Dejan Štangler je v oddaji nastopal kot pričevalec in ne kot novinar. Zato Ivan Kroflič napačno razlaga 11. člen kodeksa. Ta pri omejitvah pri komentarju in poročilu zavezuje zgolj novinarja. nikakor pa ne njegovih sogovornikov.

Dogajanje v Vegradu je v letu 2010 postalo javna zadeva. Vsi, ki so bili v to dogajanje posredno ali neposredno vpleteni, so postal del zanimanja javnosti. Zato Ivan Kroflič nima prav, ko meni, da bi moral biti kot zasebnik iz nje izvzet. NČR zato ni ugotovilo kršitve 20. člena.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 12. januarja 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča