Družba SCT in Ivan Zidar proti novinarjema Dnevnika Blažu Laternerju in Miči Vipotnik


Prispevek Laterner Vipotnik


Razsodba/Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Jasna Tepina, Alma M. Sedlar, Lea Širok in Nina Jerman (člani), je na seji 24. marca 2011 v primeru družba SCT in Ivan Zidar, zanju odvetnik Zoran Hartman, proti novinarjema Dnevnika Blažu Laternerju in Miči Vipotnik ugotovilo, da novinarja nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije. Ranka Ivelja se je izločila iz odločanja o primeru.


Primer: Družba SCT in Ivan Zidar, zanju odvetnik Zoran Hartman, proti novinarjema Dnevnika Blažu Laternerju in Miči Vipotnik

Novinar Blaž Laterner in novinarka Miča Vipotnik sta 30. 10. 2010 v časniku Dnevnik objavila članek z naslovom Hude grožnje preiskovalcem Čiste lopate z objavljeno fotografijo predsednika uprave SCT Ivana Zidarja za zamreženimi okni policijskega vozila, pod katero je bilo zapisano: »Policisti so Ivana Zidarja in SCT začeli preiskovati že leta 2007.« Po mnenju pritožnikov sta z naslovom prispevka in z objavljeno fotografijo nedvoumno poskušala prikazati povezavo med družbo SCT in Ivanom Zidarjem z domnevnimi grožnjami preiskovalcem v sodnem postopku. Članek predstavlja poskus diskreditacije SCT in Ivana Zidarja, sta prepričana pritožnika, saj za svoje insinuacije ne navajata nikakršnih dokazov.

S tem sta kršila 2., 4., 8., 11. in 21. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, sta prepričana pritožnika. Kršitev 2. člena (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, skušati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo) vidita v tem, da novinarja odziva nista skušala pridobiti.

4. člen (novinar mora, kadar je mogoče, navesti vir informacij) naj bi novinarja kršila, ker virov ne razkrivata, temveč navajata le nedoločene fraze v slogu »po naših informacijah«, »strokovnjaki se sprašujejo« in podobno.

Kršitev 8. člena (montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo ponarejati vsebine) sta po mnenju pritožnikov kršila s tem, da z arhivsko sliko skušata bralcu sugerirati povezavo med osebo na fotografiji (Ivan Zidar) in naslovom članka.

11. člen (novinar mora ločiti informacije od komentarjev) sta po prepričanju pritožnikov kršila, ker ne pojasnjujeta, katere informacije prihajajo od organov pregona in katere navedbe so njuni komentarji.

Kršitev 21. člena (ko novinar poroča s področja pravosodja, upošteva, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen, pri omenjanju imen in objavi fotografij mora biti previden) sta pritožnika prepoznala v objavi fotografije Ivana Zidarja, kar da je pri bralcu vzbudilo vtis, da za opisanimi grožnjami stoji prav on.

V svojem odgovoru novinarja vse očitke o kršitvah zavračata. Glede očitka o kršitvi 2. člena pojasnjujeta, da članek opisuje postopek policijske preiskave v aferi čista lopata, pri čemer je prišlo do hudih groženj v slogu mafijskih metod. Kot zatrjujeta, v članku nikjer ne obtožujeta družbe SCT ali njenih odgovornih oseb, temveč izrecno navajata, da so preiskovalcem grozili neznanci. Preiskava pa se je nanašala na SCT in kasneje tudi na druga gradbena podjetja. Novinarja navajata, da ne namigujeta, da za grožnjami stojijo ljudje, povezani s podjetjem SCT. Novinarja tudi menita, da bi bilo nesmiselno pridobivati odzive katerega od vpletenih podjetij, ker bi prav s tem ustvarila sodbo, da za grožnjami stojijo ta podjetja.

Virov informacij (4. člen) ne omenjata, ker ti niso želeli, da razkrijeta njihovo identiteto. Kjer je bilo to mogoče, sta jih zapisala z imenom, s priimkom in funkcijo, odgovarjata avtorja članka.

Očitek o kršitvi 8. člena zavračata s pojasnilom, da gre za fotografijo Ivana Zidarja, ki je bila posneta ob zaključku preiskave v primeru čista lopata. Po njuni presoji je objava primerna, ker se celoten članek nanaša na preiskavo, ki je pripeljala do aretacije Ivana Zidarja.

Novinarja trdita, da sta navajala samo informacije. Komentarjev pa sta se vzdržala (11. člen).

Očitek o kršitvi 21. člena pa zavračata s pojasnilom, da z objavo fotografije nikakor nista želela doseči občutka, da za grožnjami stoji Ivan Zidar. Objava je bila primerna, ker je preiskava v SCT in Ivana Zidarja pripeljala do spornih dogodkov z grožnjami, dodajata. Zidarju tudi ne pripisujeta krivde zanje. Na koncu opozarjata, da je predkazenski postopek v primeru čista lopata že zdavnaj končan in zoper vse akterje teče kazenski postopek.

SKLEP:

Novinarja Blaž Laterner in Miča Vipotnik nista kršila 2., 4., 8., 11. in 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR ugotavlja, da prispevek Hude grožnje preiskovalcem Čiste lopate temelji na dogodkih, povezanih z grožnjami preiskovalcem v aferi čista lopata. Pri tem seveda ne moreta mimo omenjanja družbe SCT in njenega predsednika uprave Ivana Zidarja, saj se je preiskava nanašala na SCT in kasneje še na druga gradbena podjetja.

2. člena novinarja nista kršila, saj nista zapisala, da grožnje izvirajo iz podjetja SCT in od Ivana Zidarja. Iskanje odgovora pri vpletenih torej ni bilo potrebno.

4. člena nista kršila, saj navajata večinoma informacije, ki so občutljive; razkritje virov bi lahko ogrozilo njihovo varnost. NČR v takšnih okoliščinah razume zahteve informatorjev, da ostanejo anonimni, in ravnanje novinarjev, ki sta to upoštevala, kar jima sicer 4. člen kodeksa dovoljuje.

Fotografija Ivana Zidarja za rešetkami okna policijskega vozila je korektno opremljena s podatkom, da je arhivska, podpis pod sliko pa omenja, da se je preiskava proti njemu začela že leta 2007. Vsebina podpisa torej ne govori o dogodkih, v zvezi s katerimi je prišlo do groženj, o katerih novinarja pišeta. Opremiti članek s takšno ali drugačno fotografijo tako ali drugače vpletenega v dogajanje je sicer uveljavljena praksa tiskanega medija. Kršitve 4. člena torej ni bilo.

NČR v prispevku ni zaznalo elementov komentarja novinarjev, ki bi morali biti ločeni od informacije, in ni ugotovilo kršitve 11. člena.

Tudi v zvezi z očitkom o kršitvi 21. člena NČR ugotavlja, da novinarja Ivanu Zidarju z objavo njegove fotografije ne pripisujeta krivde za grožnje preiskovalcem, poleg tega gre za javno osebnost, zato objava njegovega imena in fotografije ni sporna.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

Novinarsko častno razsodišče je za članico novinarskih organizacij Mičo Vipotnik sprejelo razsodbo, za nečlana Blaža Laternerja pa stališče.

v Ljubljani, 4. aprila 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča