Bolnišnica Sežana proti Maruši Opeka, Demokracija


Prispevek Opeka


Prispevek Opeka


Prispevek Opeka


Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Alma M. Sedlar, Davorin Koron, Lea Širok, Nada Ravter, Nina Jerman (člani), je na seji 2. junija 2011 v primeru Bolnišnica Sežana proti Maruši Opeka (Demokracija) ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: Bolnišnica Sežana proti Maruši Opeka, Demokracija

Bolnišnica Sežana novinarki Maruši Opeka v članku »Vprašanje ustrezne oskrbe«, objavljenem v tedniku Demokracija 37/XV dne 16. 9. 2010, očita kršitev 1., 3., 11., 12. in 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

V članku so omenjene negativne govorice, ki naj bi po forumih o bolnišnici krožile že več let. Osrednji del članka je namenjen prikazu ravnanja s pacientom, ki je umrl v Bolnišnici Sežana, kot ga novinarka povzema iz izjav pokojnikove hčerke.

Maruša Opeka naj bi kršila 11. člen kodeksa (ločenost poročila od komentarja) s povedjo:»V bolnišnici očitke zavračajo, kar pa ne pomeni, da se take stvari ne bi mogle dogajati.«

Novinarka naj bi 1. člen, po katerem mora novinar preverjati točnost zbranih informacij, morebitne napake pa priznati in popraviti, kršila s povedjo »Po forumih že več let krožijo govorice, ki se nanašajo na organizacijo dela in oskrbo v Splošni bolnišnici Sežana,« saj naj bi po mnenju pritožnika izjava temeljila na nepreverjenem dejanskem stanju. Po mnenju pritožnika se je namreč osebje bolnišnice prepričalo o tem, kaj naj bi več let krožilo po forumih, in našlo »dve ali tri pohvalne izjave iz leta 2004 in eno izjavo z manjšo kritiko. In nato še iz leta 2009 nekaj komentarjev o bolnišnici in tudi nekaj pohvalnih. Novinarka naj bi 1. člen kodeksa kršila tudi z navedbo imena bolnišnice, saj se to glasi »Bolnišnica Sežana« in ne »Splošna bolnišnica Sežana«, ter s citirano izjavo pacienta o nezadovoljstvu z oskrbo v omenjeni bolnišnici. Pritožnik poudarja, da je posploševanje samo na podlagi izjave ene same osebe neprofesionalno in pod nivojem objektivnega poročanja, ki naj bi vključevalo tudi preveritev točnosti zbranih informacij. Z omenjenim stavkom naj bi novinarka kršila tudi 3. člen (po katerem mora novinar pri objavi nepotrjenih informacij in ugibanj na to opozoriti) in 11. člen kodeksa (ločenost poročila od komentarja).

1., 3. in 11. člen kodeksa naj bi novinarka kršila tudi z izjavo »Nezadovoljni svojci pripovedujejo tudi o tem, da naj bi se stanje njihovih najbližjih po prihodu v sežansko bolnišnico naglo poslabšalo.« Po mnenju pritožnika gre tudi tukaj za posploševanje razmer brez preverjanja dejanskega stanja, zato avtorici očita kršitev 1. člena – preverjanje točnosti zbranih informacij -, in kršitev 3. člena, ki navaja, da mora novinar, ko objavlja nepotrjene informacije ali ugibanja, na to opozoriti, ter 11., ki zahteva ločenost informacije od komentarjev.

1., 3. in 11. člen kodeksa naj bi novinarka kršila tudi z navedbo izjave: »Bil sem vesel, ko mi je sestra en večer rekla, da je mama vse pojedla, in sem mislil, da se ji je stanje izboljšalo in da bo še malo terapije gibanja, pa bo spet na nogah, ko pa sem prišel na obisk, sem našel mamo v sobi nezavestno in s prehranjevalno sondo ter s preležaninami,« ter dodanim novinarskim povzetkom izjavljalca: »Šele takrat naj bi od oddelčnega zdravnika izvedel, da so njegovi mami šteti dnevi.« Pritožnik navaja, da gre za subjektivno in laično mnenje posameznika, da novinarka ni raziskala dejanskih okoliščin in ni pridobila informacij od strokovne osebe.

1., 3. in 11. člen naj bi novinarka kršila tudi s povzetki izjav na forumih, ki naj bi se nanašali na različne bolnišnice in ne zgolj na sežansko. Nekaj laičnih izjav naj bi novinarka potem prikazala kot posplošeno sliko ter navedla, da je vsem zgodbam skupno, da ostajajo na straneh forumov brez obravnave in epiloga.

Novinarka omenja, da so nekega pacienta »kljub veliki oddaljenosti iz Ljubljane premestili v Sežano,« pri čemer pritožnik navaja, da imajo oddelek za podaljšano bolnišnično zdravljenje, kamor je bil bolnik nameščen, le tri bolnišnice v državi, na Ptuju, v Murski Soboti in v Sežani, in da je Sežana Ljubljani bližje kot ostali dve mesti. Z navedkom je novinarka po mnenju pritožnika kršila 1. člen kodeksa.

1. in 3. člen naj bi novinarka kršila z navedbo izjave hčere nekega bolnika: »Oče je dobro okreval, sam je začel jesti in hoditi, bolečine pa so bile vse znosnejše, tako da so mu zdravniki priporočili samo tako imenovano razgibavanje.« ter s pristavkom: »Kmalu jim je bilo jasno, da oskrba in nega nista primerni, zlasti po izjavi sosednjega bolnika.«

1. in 3. člen naj bi novinarka kršila z navedkom, da »naj bi bila družina na obisku našla očeta popolnoma premočenega ležati v lastnem urinu,« ter s povedjo »Skeptični so glede nedoločene ure smrti, kar naj bi pomenilo, da pri očetu več ur ni bilo nikogar.«

1. in 3. člen kodeksa naj bi novinarka kršila z navedbo nasprotujočih si izjav svojcev preminulega bolnika: »Prav tako jih moti precej okviren vzrok smrti…. obdukcije pa zaradi želje preminulega očeta ni naročila.«

Pritožnik novinarki očita, da celoten članek temelji na nepreverjenih izjavah svojcev enega od pacientov, ki je bil hospitaliziran v Bolnišnici Sežana. Pritožnik poudarja, da sta bila kršena tudi 15. (po katerem se mora novinar izogibati situacijam, ki bi lahko privedle do konflikta interesov) in 12. člen kodeksa. Slednji navaja, da »se mora novinar, če je vpleten v dogodke, o katerih poroča, kot novinar izločiti.« Kot fotograf je namreč pri pripravi članka sodeloval Matic Štojs, vnuk pacienta, o katerem je govora v osrednjem delu časopisnega prispevka.

Novinarka tednika Demokracija, Maruša Opeka, je poslala izčrpen odgovor, v katerem pojasnjuje, da v članku ni želela nikogar užaliti ali mu okrniti ugleda. Pojasnjuje, da je želela predstaviti zgodbo malega človeka, nasproti zgodbi zdravnikov in pristojnih.

Poudarja, da je imelo vodstvo omenjene bolnišnice možnost odgovarjati na vse očitke, ki so jih navedli svojci. Pojasnjuje, da je izjave s foruma vzela kot dopolnilo osrednje zgodbe družine iz Ljubljane. Izjave naj bi zgolj ponazarjale, da se nekateri drugi posamezniki soočajo s podobnimi težavami. V nasprotju z mnenjem pritožnika, da namreč »osebe, ki niso poučene o pristojnostih zdravstvenega osebja, ne poznajo načinov zdravljenja in ne poteka bolezni« novinarka meni, da njihovih mnenj ne gre zanemariti, saj pogosto prav civilne pobude opozarjajo na probleme, ki pogosto ostajajo prikriti. Dodaja, da je obtožbe preverila, in sicer pri direktorici in strokovnem vodju Bolnišnice Sežana, na zdravstvenem inšpektoratu in pri Zdravniški zbornici Slovenije in še, da so pristojni v sežanski bolnišnici vse obtožbe, ki jih navaja v članku, ostro zavrnili in poudarili, da delujejo v skladu z zakonodajo.

NČR se je v tem primeru odločilo za javno obravnavo, vendar je ni bilo mogoče izvesti zaradi porodniške odsotnosti novinarke. NČR je zato strankama v sporu poslalo dodatna vprašanja.

Novinarka Maruša Opeka je poslala izčrpne odgovore, vodstvo Bolnišnice Sežana pa ni odgovorilo na dodatno zastavljena vprašanja Novinarskega častnega razsodišča.

Novinarka Maruša Opeka pojasnjuje, da je s forumov črpala izjave zgolj za podkrepitev zgodbe, da pa natančnega internetnega naslova ne more posredovati, saj dostop ni več mogoč. Potrjuje pa, da je gradivo črpala direktno iz tega internetnega foruma in ne iz verzije kot ji jo je v pomoč pri zagovoru poslal vir, ki si je posamezne izjave shranil. Poslala je tudi kopije izjav s forumov, ki se nanašajo na sežansko bolnišnico, kot ji jih je poslal vir, in s katerih je moč razbrati tudi čas objav.

Kot je razvidno iz gradiva, se obtožbe nanašajo na Splošno bolnišnico Sežana. Novinarka priznava, da večji del zgodbe temelji na laičnih izjavah bolnikov, kar pa ne pomeni – pravi – da njihove zgodbe ne morejo biti resnične. Maruša Opeka poudarja, da je obtožbe preverila v sežanski bolnišnici, kjer so vse obtožbe zanikali, prav tako pa o nepravilnostih niso bili seznanjeni niti pristojni na zdravstvenem inšpektoratu niti na Zdravniški zbornici Slovenije. »Potrjujem, da je bilo vodstvo sežanske bolnišnice seznanjeno z očitki na forumih. Direktorici sem predložila tudi gradivo s forumov. Gradivo je le na hitro preletela in bila prepričana, da navedbe govorijo o zdravstvenem domu. Čeprav si ne predstavljam, da bi bil zdravstveni dom poimenovan sežanska hiralnica. Posameznih navedb s forumov zato nismo posebej komentirali. Podrobneje pa sem direktorico in strokovnega direktorja seznanila z očitki svojcev, o katerih govori članek,« odgovarja Maruša Opeka, ki poudarja, da je imelo vodstvo možnost odgovarjati na vse očitke in jih tudi zavrniti ter da je v članku napisano, da obtožbe zavračajo.

Novinarka odgovarja, da je imelo vodstvo Bolnišnice Sežana možnost odgovarjati na očitke svojcev bolnika, o katerem je govora v osrednjem delu članka. Poudarja, da je bilo seznanjeno z naslednjimi:

 Drastično poslabšanje stanja pacienta v štirinajstih dneh,

 slab posluh za svojce s strani osebja bolnišnice,

 zavajanje svojcev o zdravstvenem stanju pacienta,

 pomanjkljiva oskrba s strani zdravstvenega osebja,

 slabe razmere v bolnišnici.

SKLEP:

Novinarka ni kršila 1., 3., 11., 12. in 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Novinarka je Novinarskemu častnemu razsodišču – kot dokaz – posredovala kopije izjav s forumov in vrsto komentarjev (iz blokiranega bloga) o slabi oskrbi v Bolnišnici Sežana, kar dokazuje, da je trditev vodstva omenjene bolnišnice, da namreč takih komentarjev ni bilo, neresnična. Kršitve 1. člena, po katerem mora novinar preverjati točnost zbranih informacij, morebitne napake pa priznati in popraviti, in 3. člena (ki navaja, da mora novinar pri objavi nepotrjenih informacij in ugibanj na to opozoriti) torej ni bilo, saj je novinarka jasno opozorila, da je izjave povzemala po spletnih forumih in iz izjav prizadetih svojcev. Poleg tega je konkretne navedbe pacientov in njihovih svojcev preverjala pri vodstvu bolnišnice, česar vodstvo ni zanikalo. Novinarka poudarja, da je obtožbe preverila, in sicer pri direktorici in strokovnem vodju Splošne bolnišnice Sežana, na zdravstvenem inšpektoratu in pri Zdravniški zbornici Slovenije.

NČR meni, da članka ni mogoče umestiti med komentarje, prej med angažirane reportaže, zato ni ugotovilo kršitve 11. člena kodeksa.

Novinarka ni kršila 12. člena, saj ni bila vpletena v dogodke, o katerih je poročala.

Dejstvo, da je fotograf povezan z enim od bolnikov, ki se je zdravil v bolnišnici, ni mogoče šteti za konflikt interesov, s katerim bi bil kršen 15. Člen (»Novinar se mora izogibati situacijam, ki bi lahko privedle do konflikta interesov, dejanskega ali navideznega, s katerim bi lahko kompromitiral svoje dobro ime oziroma novinarsko skupnost.«), saj objavljene fotografije niso vplivale na vsebino prispevka. Gre za splošne fotografije, ki se ne nanašajo na poudarjene posameznosti in podrobnosti o neprimerni oskrbi v Bolnišnici Sežana. NČR kljub temu opozarja, da bi novinarka ravnala bolj korektno, če bi fotografa predstavila kot svojca pacienta, o katerem je govora v osrednjem delu časopisnega prispevka.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 15. junija 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča