Uprava občine Kranjska Gora proti Blažu Račiču (Delo)


Prispevek Račič


Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Alma M. Sedlar, Lea Širok in Nina Jerman (člani), je na seji 2. junija 2011 v primeru uprava Občine Kranjska gora proti novinarju Dela Blažu Račiču ugotovilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.


Primer: Uprava občine Kranjska Gora proti novinarju Dela Blažu Račiču

Uprava občine Kranjska Gora, ki jo zastopa župan Jure Žerjav, novinarju Dela Blažu Račiču očita, da je v članku z naslovom Ovadba župana Žerjava s policije na tožilstvo, objavljenem 1. marca 2011, prekršil 1. in 8. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).

Za pritožnika je sporen naslov, ki po njegovem mnenju ni v skladu z vsebino članka in je zlonameren do župana in uslužbencev občinske uprave ter zavajajoč do bralcev. Že v uvodu prispevka je potem jasno razvidno, da je tiskovni predstavnik kranjske policijske uprave povedal, da je predkazenski postopek zaradi kazenske ovadbe družbe Jasna proti županu Juretu Žerjavu, direktorju občinske uprave Rajku Pušu in vodji službe za okolje in prostor Boštjanu Pristavcu končan in da so o ugotovitvah s poročilom seznanili okrožno državno tožilstvo v Kranju, navaja pritožnik. Torej je bilo na tožilstvo poslano poročilo in ne ovadba, ki jo novinar omenja v naslovu, kar bralca zavaja, je prepričan pritožnik. Novinarju očita tudi nejasno poročanje v članku, kjer najprej piše, da je družba Jasna vložila kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic ter povzročitve velike materialne škode družbi konec leta 2009, v nadaljevanju, da so ovadbo prejeli »prejšnji teden«, v poudarjenem okvirju pa, da je tožilstvo na poročilo čakalo več kot leto dni. Glede na to bi povprečni bralec lahko sklepal, da je policija v predkazenskem postopku zbrala dokaze, na podlagi katerih je sestavila kazensko ovadbo, kar pa ne ustreza dejanskemu stanju, pravi pritožnik. V tem vidi kršitev 1. člena kodeksa (novinar mora preveriti točnost zbranih informacij) in 8. člen (montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo ponarejati vsebine).

Novinar Blaž Račič očitke zavrača. Kot pojasnjuje, je Delo o ovadbi podjetja Jasna zoper župana in uslužbence poročalo sredi decembra 2009, o pozivu tožilstva policiji, naj pripravi poročilo o ugotovitvah, pa sredi septembra 2010. Naslov članka je novinar iz tehničnih razlogov skrajšal, vendar je prepričan, da odraža vsebino članka in da ni zlonameren.

SKLEP:

Novinar Blaž Račič je kršil 1. in 8. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Novinarsko častno razsodišče (NČR) ugotavlja, da naslov prispevka Ovadba župana s policije na tožilstvo ni točna informacija. V resnici gre za to, da je policija na tožilstvo poslala poročilo o ugotovitvah v predkazenskem postopku, ki je bil sprožen zaradi ovadbe družbe Jasna zoper župana Kranjske Gore in občinske uslužbence. Netočnost novinarjevega poročanja se nadaljuje v delu prispevka, kjer zapiše: »Ovadbo podjetja Jasna so na zunanjem oddelku kranjskega okrožnega sodišča v Radovljici prejeli prejšnji teden …«. V resnici je bila ovadba vložena že konec leta 2009. Novinar očitno ni preveril točnosti informacij in je prekršil 1. člen kodeksa.

Naslov prispevka se ne ujema z vsebino v nadaljevanju v dveh delih. V uvodu novinar zapiše, da je družba Jasna konec leta 2009 vložila kazensko ovadbo, v poudarjenem okvirju pa, da so na radovljiškem oddelku kranjskega tožilstva na poročilo policije čakali več kot leto dni. Obe zadnji informaciji držita, vendar sta, kot rečeno, v nasprotju s tisto v naslovu. NČR je v tem ugotovilo kršitev 8. člena kodeksa, ki med drugim določa, da naslovi ne smejo ponarejati vsebine.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 15. junija 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča