Zavarovalnica Triglav proti Janiju Muhiču in Damjani Seme (POP TV)

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Nina Jerman, Lea Širok, Alma M. Sedlar, Davorin Koron in Jasna Tepina (člani), je na seji 14. aprila 2011 v primeru Zavarovalnica Triglav proti novinarki POP TV Damjani Seme in novinarju POP TV Janiju Muhiču odločilo, da sta kršila Kodeks novinarjev Slovenije. Špela Šipek se je izločila iz odločanja o primeru.


Primer: Zavarovalnica Triglav proti novinarju Janiju Muhiču in novinarki Damjani Seme (POP TV)

Zavarovalnica Triglav d.d. je na NČR vložila pritožbo zoper Janija Muhiča in Damjano Seme zaradi prispevka v oddaji POP TV 24 ur zvečer, ki je bil objavljen 13. 12. 2010. Novinarja naj bi po mnenju pritožnika kršila 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

I.

1. člen kodeksa (Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake — četudi nenamerne — mora priznati in popraviti.) naj bi novinar Jani Muhič po mnenju pritožnika kršil, ko je v napovedi prispevka Damjane Seme povedal: »Izvedeli smo, da komisija za preprečevanje korupcije preverja domnevno koruptivno poslovanje predsednika uprave zavarovalnice Triglav Matjaža Rakovca. Prijava, ki naj bi jo dobila komisija, se nanaša na domnevno sporno dodeljevanje nepovratnih sredstev, odpis terjatev podjetjem, poslovanje preko prijateljskih družb in podobno. V igri naj bi bilo več sto tisoč evrov.« Domnevna koruptivna dejanja naj bi se dogajala zaradi zlorabe pooblastil, ki jih je imel predsednik uprave Zavarovalnice Triglav d.d. Matjaž Rakovec še, ko je bil direktor organizacijske enote Zavarovalnice Triglav d.d. Pritožnik pravi, da v času, o katerem je govora, ni bil član oziroma predsednik uprave Zavarovalnice Triglav d.d. in tako ni imel statusa poslovodne osebe (in torej o odpisu terjatev ni odločal). Pa tudi sicer je šlo za poslovne odločitve, o katerih direktor območne enote ni odločal povsem samostojno; odločitve nad določeno vrednostjo, pravi, je sprejemala uprava. Pritožnik še pravi, da bi novinar lahko trditve kadarkoli preveril pri njem, saj da je bil novinarjem in vsem medijem vedno na razpolago za ustrezne informacije.

Novinar je na obtožbe odgovoril in jih zanikal.

Prepričan je, da 1. člena kodeksa ni kršil. V prispevkih, kjer gre za sum storitve spornega, morda celo kaznivega dejanja, o domnevnih kaznivih dejanjih ali nepravilnostih nikoli ne poroča kot o dejstvih, tudi v tem primeru ni. Nihče ni kriv, dokler mu krivda ni pravnomočno dokazana, česar da se je držal tudi v tem primeru. Poleg tega lahko z izpisom telefonskih klicev na telefon Matjaža Rakovca dokaže, da so ga iz redakcije ne le enkrat, pač pa nekajkrat klicali, da bi preverili svoje informacije, toda gospod Rakovec, trdi novinar, se na telefon ni oglašal. To je novinarka Damjana Seme v prispevku tudi jasno povedala.

II.

Novinarka Damjana Seme naj bi kršila 1. člen Kodeksa Novinarjev Slovenije, ko je, tako pritožnik, povedala: »da naj bi komisija za preprečevanje korupcije preverjala domnevno koruptivno poslovanje predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Matjaža Rakovca. Prijava, ki naj bi jo dobila komisija, se nanaša na domnevno sporno dodeljevanje nepovratnih sredstev, odpis terjatev podjetjem, poslovanje preko prijateljskih družb in podobno. V igri naj bi bilo več sto tisoč evrov.«.

Novinarka naj bi po mnenju pritožnika 1. člen kodeksa kršila tudi, ko je rekla, da »naj bi nepovratna sredstva (sedanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav) večkrat nakazoval tudi podjetju, v katerem naj bi bila solastnica njegova žena«, in ko je povedala, da »je v letu 2008 Rakovec 25-krat prekoračil pooblastila pri nabavi različnih izdelkov za več kot milijon evrov. V letu 2010 pa naj bi zavarovalnica plačala mizarske storitve, ki naj bi jih opravili pri predsedniku uprave na domačem naslovu«. Domnevna koruptivna dejanja naj bi se dogajala zaradi zlorabe pooblastil, ki jih je imel predsednik uprave Zavarovalnice Triglav d.d. Matjaž Rakovec še, ko je bil direktor organizacijske enote Zavarovalnice Triglav d.d. Pritožnik v pritožbi proti novinarki ponavlja, da v času, o katerem je govora, ni bil član oziroma predsednik uprave Zavarovalnice Triglav d.d. in tako ni imel statusa poslovodne osebe (in torej o odpisu terjatev ni odločal). Pa tudi sicer je šlo za poslovne odločitve, o katerih direktor območne enote ni odločal povsem samostojno, odločitve nad določeno vrednostjo. pravi, je sprejemala uprava. Pritožnik še pravi, da bi novinarka lahko trditve kadarkoli preverila pri njem, saj da je bil novinarjem in vsem medijem vedno na razpolago za ustrezne informacije.

Novinarka je na obtožbe odgovorila in jih v celoti zavrača.

Očitek, da je v prispevku povedala oziroma zapisala trditve, ne da bi jih preverila, nikakor ne drži, saj da je samo povzela vsebino prijave zoper Matjaža Rakovca, s katero se ukvarja Komisija za preprečevanje korupcije. In nikakor ni šlo za trditve, ampak za povzetek očitkov iz prijave, o katerih pristojni organi še niso odločali, kar je bilo v prispevku tudi povedano. Prav tako je jasno povedala, da gre za očitke o koruptivnosti za obdobje, ko je bil Tomaž Rakovec direktor območne enote Zavarovalnice Triglav. V prispevku je tudi povedala, da ni uspela izvedeti, ali to drži in kako vse to komentira Matjaž Rakovec, ker zvečer po telefonu ni bil dosegljiv. Povedala je tudi, da bo POP TV o tem poročal naslednji dan, kar tudi je, takoj ko je dobil odziv Matjaža Rakovca. Poleg tega so očitke iz prijave skušali preveriti pri gospodu Rakovcu kolegi iz centralne redakcije v Ljubljani, a jim to ni uspelo, saj Tomaž Rakovec na telefonske klice POP TV ni odgovarjal.

Takoj naslednji dan, 14. 12. 2010, je POP TV že v oddaji 24 UR ob 17. uri objavil odziv Matjaža Rakovca, da zanika vse očitke iz prijave in da gre za zamere nekaterih zaposlenih, ter objavil njegovo izjavo, da anonimka prihaja iz notranjih krogov ali od določenih ljudi izven zavarovalnice itd. Enako je storil v oddaji 24 UR ob 19. uri, kjer je objavil pogovor z Matjažem Rakovcem (novinar je bil Jure Bračko), v katerem je ta ponovno zanikal očitke in pojasnil vse okoliščine. V prispevku je bilo tudi rečeno, da so očitki resni, kar so potrdili tako na Komisiji za preprečevanje korupcije kot tudi predsednik nadzornega sveta ZT Borut Jamnik. Matjaž Rakovec pa je v prispevku še pojasnil, da so anonimke plod nekdanjega zaposlenega. In prav ta naj bi prijavil, da je bil Rakovec udeležen v poslih, za katere ni imel pooblastil, v skupni vrednosti 3 milijone evrov, odziv Matjaža Rakovca pa so 14. 12. 2010 objavili še v oddaji 24 UR ZVEČER (torej, v treh oddajah v istem dnevu).

Obljube predsednika uprave ZT, da bo pokazal račune mizarstva, s katerimi bi ovrgel očitek iz prijave, da so bila na račun zavarovalnice dela opravljena tudi na njegovem domačem naslovu, pa do danes Matjaž Rakovec še ni realiziral in torej teh očitkov novinarka ni mogla preveriti.

SKLEP:

Novinar Jani Muhič in novinarka Damjana Seme sta kršila 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Novinar Jani Muhič in novinarka Damjana Seme sta v oddaji POP TV 24 ur poročala o domnevah, zapisanih v prijavi Komisiji za preprečevanje korupcije, ki je preverjala domnevno koruptivno poslovanje predsednika uprave Zavarovalnice Triglav d.d. Matjaža Rakovca. Čeprav sta jasno povedala, da gre za domneve, NČR meni, da ni bilo nobenega razloga, da s prispevkom ne bi mogla počakati, da bi preverila točnost informacije oziroma prijave, ki naj bi jo dobila protikorupcijska komisija, in dobila tudi odziv predsednika uprave Zavarovalnice Triglav, d.d., Matjaža Rakovca. Novinarja sicer trdita, da sta to še isti večer poskušala, a da Matjaž Rakovec na telefonske klice s POP TV ni odgovarjal. NČR meni, da javni interes v tem primeru ni bil tako velik, da na POP TV ne bi mogli počakati z objavo domnevnih obtožb do naslednjega dne, ko jih je bilo mogoče preveriti. V tekmi »biti prvi« je bila po mnenju NČR škoda, povzročena Matjažu Rakovcu, nesorazmerno velika v primerjavi s škodo, ki bi jo imel POP TV, če domnevne prijave ne bi objavil prvi. Da so na POP TV naslednji dan kar trikrat objavili stališče Matjaža Rakovca o prijavi zoper njega, ne spremeni dejstva, da novinarja nista preverila dobljenih informacij. Tudi če je bilo to mogoče narediti šele naslednji dan.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 22. aprila 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča