Zavrnitev predloga za obnovo postopka v primeru Praprotnik proti Turku

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Alma M. Sedlar, Lea Širok, Neža Kogovšek Šalamon, Mojca Ramšak, Mario Belovič in Vasja Jager, je na seji 12. julija 2011 ugotovilo, da Boštjan M. Turk ni predložil novih dejstev in dokazov, ki bi lahko vplivali na spremembo prvotno izrečenega stališča. Zato je NČR predlog udeleženca postopka, ki je v skladu s 26. členom Pravilnika o delu NČR zahteval njegovo obnovo, zavrnilo kot neutemeljen.

Primer: Rok Praprotnik proti Boštjanu M. Turku (Reporter)

Boštjan Marko Turk se sklicuje na možnost obnove postopka, ki govori o tem, da lahko na podlagi novih dejstev pride do obnove postopka. Za novo dejstvo po mnenju avtorja prispevka šteje to, da je bil Rok Praprotnik, sicer novinar Dnevnika, konec septembra 2010 s strani Vlade RS (na predlog predsednika republike) imenovan na mesto namestnika predsednika komisije za preprečevanje korupcije.

»Na to mesto«, še piše Turk, »je bil imenovan s soglasjem ključnih ljudi, ki so bili na oblasti od leta 2007 (2008) naprej, ne glede na to, da ni imel ustreznih izkušenj za opravljanje svojega dela«. Piše tudi: “Ker sem bil v 2. členu obsojen zaradi stavka: ‘Novinar Dnevnika je razgalil svojo neprofesionalnost, ki jo pred javnostjo prikriva. Da je oster do ene politike, do druge pa familiaren. Da v izhodišču nima pogojev za objektivnost ‘, bo častno razsodišče DNS brez dvoma pripoznalo Praprotnikovo imenovanje kot akt familijarnosti: pač glede na objektivno zavezništvo med t. i. levim trojčkom in predsednikom republike, še posebej, če upoštevamo, da Praprotnik do sedaj ni bil na mestih, ki bi ga kvalificirala za takšno napredovanje.”

Novinarsko častno razsodišče je v svojem stališču z dne 11. 3. 2010 v prispevku Boštjana M. Turka v Reporterju prepoznalo kršitev 1. in 2. člena kodeksa. Po mnenju NČR je avtor kršil 1. člen, ko je objavil izmišljen dialog in zapisal, da sta se novinar in ministrica tikala, da sta imela, kot izhaja iz zapisa, prijateljski pogovor. Čeprav se v resnici vikata in je bil pogovor vljudnostne, ne pa prijateljske narave. Pogovoru so prisostvovale tudi priče, ki so potrdile Praprotnikove navedbe. PR MORS pa je javno demantirala trditve Boštjana M. Turka.

2. člen je bil po mnenju NČR kršen s tem, ko je kolumnist prav na podlagi izmišljenega dialoga izpeljal zaključek, da je novinar neprofesionalen in da v izhodišču nima pogojev za objektivnost. Gre za hudo obtožbo, saj diskreditira novinarjev osnovni postulat, to je kredibilnost. Odziva pri novinarju ni iskal.

Boštjan M. Turk dodaja, da bo moralo NČR tudi upoštevati, da je bila njegova »obsodba« pravnoformalno neveljavna, saj ni ne novinar še manj član DNS. Meni, da je objava obsodbe nezakonita. Ker je to prva informacija na brskalniku google, ki jo človek dobi, če vtipka ime Boštjan M. Turk, mu med slušatelji na matični fakulteti in drugimi zainteresiranimi povzroča neutemeljeno škodo. Novinarskega kodeksa DNS ni kršil, ker ga ne zavezuje. Od NČR pričakuje, da ga nemudoma oprosti obtožb in se mu za svoje dejanje opraviči.

SKLEP:

Zahteva Boštjana M. Turka za obnovo postopka se zavrne.

Obrazložitev:

NČR meni, da pritožnik v pismu razsodišču ni navedel nobenih novih relevantnih dejstev. V sistemu oblasti, ki ga določajo slovenski zakoni in ustava, imenovanje v protikorupcijsko komisijo ne more biti dokaz, da je novinar kakorkoli povezan z aktualno oblastjo. Res je lahko le nasprotno, saj je protikorupcijska komisija eden od nadzornikov oblasti in po do zdaj dostopnih podatkih to vlogo tudi opravlja. Po oceni NČR pa komisija, kolikor lahko NČR ocenjuje njeno dosedanje delo, nima nobene »prijateljske« ali »familijarne« povezave z aktualnimi vladujočimi strukturami. Pritožnik o Praprotnikovih povezavah z aktualno oblastjo ne posreduje nobenih dokazov, da bi bilo to res.

Boštjan M. Turk ima prav, ko pravi, da stališče NČR ne more imeti pravnoformalnih posledic. V sistemu samoregulacije jih neposredno nima nobena kršitev kodeksa, razen v sistemih, kjer so mediji na to pristali sami. Ne more jih imeti, ko gre za člana ali nečlana DNS ali SNS. V skladu s 3. členom Pravilnika o delu NČR, ko gre za člane društva in sindikata, ki priznavajo vse njune akte, NČR sprejema razsodbe, ki lahko imajo nekatere posledice v skladu z društvenimi in sindikalnimi pravili. Ko gre za nečlane, pa sprejema stališča, ki opozarjajo na, po mnenju NČR, nesprejemljivo prakso. V ustavnem redu, ki varuje pravico do izražanja, ima vsak posameznik pa tudi vsaka skupina pravico, da izrazi svoje mnenje o stališčih in izdelkih drugih. Novinarsko častno razsodišče je civilnodružbena skupina ljudi, ki ji družbeno legitimnost krepi neposredna izvolitev več kot tisoččlanskega Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije. Merila, na podlagi katerih izraža svoja stališča, zbrana v Kodeksu novinarjev Slovenije, so primerljiva z vsemi profesionalnimi novinarskimi in publicističnimi kodeksi – tudi z Münchensko deklaracijo Mednarodne zveze novinarjev, ki jo, kolikor vemo, priznavajo tudi novinarji in uredniki Reporteja, v katerem je izšel pritožnikov članek. Pravico do stališča NČR, utemeljenega na kodeksu, je priznalo tudi sodišče v poravnalnem postopku enega od sporov.

V Ljubljani, 18. julija 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča