Dejan Karba proti Dejanu Kalohu, Politikis.si – Novinarsko častno razsodišče

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Mario Belovič, Vasja Jager, Mojca Ramšak, Lea Širok in Nina Jerman (člani), je na seji 13. septembra 2011 v primeru Dejan Karba proti odgovornemu uredniku Politikis.si Dejanu Kalohu ugotovilo, da urednik ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Dejan Karba proti Dejanu Kalohu, Politikis.si

Pritožnik Dejan Karba Dejanu Kalohu in spletnemu portalu Politikis očita, da je bil do njega v sestavku Borut Pahor novinarju Dejanu Karbi: »Ne navajate me« osebno žaljiv, s čemer je kršil 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Sporni članek opisuje novinarsko konferenco po seji vlade, na kateri je Dejan Karba predsedniku vlade zastavil vprašanja o podelitvi odlikovanj ob Dnevu slovenske vojske. Pahor, tako zapis, je dal jasno vedeti, da bo to javnosti sporočil predsednik države. »Ker je Karba še dalje težil,« piše Politikis.si,»mu je Pahor že malo nejevoljno dejal: Prosim, da me ne navajate. Pahorja očitno pri Karbi ni zaskrbelo navajanje, ampak to, kako bodo njegove besede zapisane. Očitno se tudi najvišji vrhovi oblasti bojijo pisanja omenjenega novinarja, katerega novinarski prispevek je bil nekoč že označen z umazanim delom.« S tem naj bi Kaloh pritožnika prikazal kot razvpitega in umazanega novinarja.

Dejan Kaloh na pritožbo ni odgovoril.

SKLEP:

Dejan Kaloh ni kršil 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Čeprav ima izraz »razvpit« lahko slabšalni pomen, v primeru novinarskega dela NČR ocenjuje, da do pisca ni osebno žaljiv. Poleg tega morajo biti novinarji, ki imajo lažji dostop do medijev in kritike ravnanja drugih ljudi, pripravljeni, da kdo tudi za njihovo delo uporabi ostrejši izraz. Avtor ni trdil, da je Karba umazan novinar, temveč da je bil »nekoč označen z umazanim delom«. NČR ob tem opozarja na navedek Erika Björquista, finskega preiskovalca v zadevi Patria, ki je novinarju Roku Praprotniku v članku, objavljenem v Dnevniku 24. 11. 2009, dejal:»To je pa res umazano delo. Ta slovenski reporter Dela nas je poklical prejšnji teden in rekel, da ima določene dokaze v zadevi Patria, ki bi nam jih želel predati. Vprašal sem ga, zakaj jih ne preda slovenski policiji. Odgovoril je, da zaupa samo finski policiji. Posvetoval sem se s svojim nadrejenim in tako smo imeli v petek v naših policijskih prostorih v Helsinkih uradni policijski pogovor s tem novinarjem. Navzoč je bil še moj kolega kriminalist. Slovenskemu novinarju sva večkrat povedala, da to ni intervju za objavo v časopisu in tudi vprašala sva ga, ali pogovor snema. Odgovoril je, da ne, in nama pokazal tudi snemalnik, ki ni snemal. On je potem predal nekakšna gradiva, ki jih moramo preveriti. Zdaj lahko samo rečem, da je to umazano delo.«

NČR ugotavlja, da Kalohova trditev lahko izhaja iz navedka.

Posploševanje tedanje Björquistove izjave na vse delo Dejana Karbe, zaradi česar naj bi se vrhovi oblasti bali pisanja tega novinarja, sicer ni korektno, vendar tega Kaloh eksplicitno ni navedel, zato je NČR ocenilo, da kršitve ni bilo. NČR je že večkrat poudarilo, da ima avtor pravico, da dejstva pri komentiranju razume po svoje in jih kot taka tudi predstavi, vendar pa morajo biti dejstva preverljiva.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 26. septembra 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča