Pomorski muzej Sergej Mašera Piran proti novinarki Primorskih novic Lei Kalc Furlanič

Novinarka Primorskih novic Lea Kalc Furlanič je z eno zapisano trditvijo kršila 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Ni pa 1. člena kršila v ostalih očitanih primerih, niti ni kršila 2., 5. in 6. člena kodeksa.

Obrazložitev:

Novinarka Lea Kalc Furlanič prvega člen kodeksa ni kršila, ko je zapisala, da „Vse kaže,da direktorica Pomorskega muzeja Martina Gamboz po izbruhu afere o svojem domnevno nezakonitem ravnanju z denarjem za obnovo Muzeja solinarstva išče podporo zunaj muzeja, tudi v politiki.“

Implicitno sklepanje novinarke, da Gambozova išče podporo v politiki, je v članku novinarke pojasnjena s tem, da je predstavnica službe za premično dediščino in muzeje iz ljubljanskega Narodnega muzeja Marjeta Mikuž, ki je sodelovala na kolegiju direktorice Pomorskega muzeja Martine Gamboz, vidna članica stranke Zares. Iz dnevnega reda kolegija pa ni razvidno nasprotno , torej da bi bila uslužbenka ljubljanskga muzeja Mikuževa tam po službeni dolžnosti. Ali je bila Mikuževa tam v skladu s svojimi pooblastili, ni novinarki znala pojasniti niti Mikuževi nadrejena Barbara Ravnik, ko jo je novinarka to spraševala. Ne Mikuževa ne Ravnikova navedb novinarke o iskanju politične podpore Gambozeve pri Mikuževi (in stranki Zares) v članku ne zanikata. Zaradi implicitnosti dejstev, s katerimi novinarka v članku utemeljuje politična ozadja, avtorica o tem dopušča tudi nujni dvom, saj o iskanju politične podpore prvič – v začetku članka – govori pogojno: »„Vse kaže,…«, drugič pa (se) o tem, v mednaslovu »Politična podpora?«, sprašuje. Zaradi tega NČR meni, da novinarka očitane kršitve ni storila.

Druge kršitve 1. člena kodeksa in kršitve 2. člena kodeksa novinarka ni storila. Njena navedba v članku, “da se je ta (Martina Gamboz) s pomočjo Mikuževe želela oprati dvomov o zakonitosti poslovanja“ namreč ni netočna niti ni žaljiva. Argumentacija Gambozove, da je iz revizije razvidno, da je bilo poslovanje muzeja zakonito, namreč še ne pomeni, da bodo zakonitost poslovanja ugotovili tudi sproženi sodni postopki, ki so glede zakonitosti edini merodajni, zato je dvom novinarke v zakonitost upravičen. Tretje kršitve 1. člena kodeksa, ki naj bi jo Kalc Furlaničeva storila z navedbo v članku, da je Gambozova muzej Solinarstva obnavljala „Brez javnega naročila… za obnovitvena dela v Solinarskem muzeju…“ po mnenju NČR ni bilo. Obnova je dejansko potekala brez izvedbe javnega naročila, zato novinarka ni storila napake. To, da mnenje predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa ni neposredno povezano s konkretnim primerom, ne spremeni zapisanega dejstva. Iz istega razloga NČR zavrača tudi očitano drugo kršitev 5. člena kodeksa, ki naj bi jo novinarka storila z navajanjem mnenja dr. Aleksija Mužine, nekdanjega predsednika Državne revizijske komisije. Kalc Furlaničeva ni kršila 1. člena kodeksa niti v primeru, ko je zapisala, da je direktorica muzeja Gambozova „v treh letih porabila 170.000 evrov javnega denarja.“ Argument Gambozove pri tem, da denarja ni porabila ona sama, kot bi bilo mogoče razbrati iz članka, ne vzdrži, ker je Gambozeva direktorica muzeja, s tem pa odgovorna oseba pri porabi omenjenege denarja. Tudi iz konteksta članka je jasno, da novinarka piše o porabi denarja pri obnovi, ki jo je naročil Pomorski muzej, in da ne gre za osebno porabo Gambozeve. Pri zadnji očitani kršitvi 1. člena kodeksa NČR ugotavlja, da je novinarka kršila kodeks, in sicer ko je zapisala, da se „s primerom že ukvarja protikorupcijska komisija in kriminalisti.“ V času pisanja članka namreč ni bilo uradno znano, da zadevo proučujejo tudi kriminalisti, zato je takšna navedba netočna. Ker novinarka na pritožbo ni odgovorila, NČR ne ve, ali je imela za svoje trditve morda na voljo neuradne vire ali dokaze. Ob tem ni kršila 5. in 6. člena kodeksa, saj ne gre za nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, na katera bi novinarka morala opozoriti, in kadar je le mogoče navesti vir informacije, temveč za netočno informacijo, pri kateri je NČR že ugotovilo kršitev 1. člena kodeksa.

Obnova postopka:

Postopel, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga katerega koli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča NČR. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopke prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 25. oktobra 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča