Boris Kostanjevec proti novinarki Večera Branki Bezjak

Razsodba Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Neža Kogovšek Šalamon, Mojca Ramšak, Mario Belovič (člani), je na seji 25. oktobra 2011 v primeru Boris Kostanjevec proti novinarki Večera Branki Bezjak ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Boris Kostanjevec proti novinarki Večera Branki Bezjak

Boris Kostanjevec novinarki Večera Branki Bezjak očita, da je v prispevku z naslovom Želel bi višjo plačo, objavljenim 23. junija 2011 v časopisu Večer, prekršila 1. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (1. člen: Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake — četudi nenamerne — mora priznati in popraviti. 4. člen: Novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme.). Poleg tega pritožnik novinarki očita tudi to, da je članek naslovila tako, da bralca spravlja v zmoto in je tudi v nasprotju z drugo vsebino članka (kar bi ustrezalo 10. členu, da montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine, a ga pritožnik ni navedel kot kršitev, zato ga NČR ni upoštevalo) ter podcenjujoče navajanje dejstev v zvezi z njegovo doktorsko izobrazbo. Pritožnik se s pritožbo s prilogami obrača na NČR in ne na urednika Večera s popravki, kakor mu je svetovala novinarka Branka Bezjak, ker meni, da »pisanje Uredniku Večera ne bi imelo nobenega smisla oziroma odziva ali pa bi bil učinek ravno nasproten,« saj je novinarka že prej vsaj dvakrat pisala v Večeru o njegovih domnevnih kaznivih dejanjih zlorabe položaja in ponareditve poslovnih listin ter o strankarskih povezavah z županom MOM Francem Kanglerjem. Kljub temu pa Boris Kostanjevec novinarko Branko Bezjak s pritožbo na NČR želi opozoriti in ji dati javni poduk in usmeritve za v prihodnje, da bo vedela, »kako se je potrebno lotiti pisanja prispevka in zbrati in upoštevati vse relevantne informacije ter po možnosti upoštevati kodeks novinarjev Slovenije.«

Pritožnik ugotavlja, da novinarka Večera Branka Bezjak ni preverila vseh ustreznih dejstev ter je pisala na zanj neprimeren in škodljiv način, potem ko je zavrnil dajanje izjav po mobitelu, ki so se mu zdele »izsiljene, saj po njegovem mnenju novinar želi odgovor takoj, ne glede na to, s čim se dotični v danem trenutku ukvarja oziroma kje se nahaja, kar pa se pogosto narobe interpretira in razume.« Pritožnika je namreč novinarka poklicala na mobitel 22. 06. 2011 (en dan pred objavljenim člankom) malo po 15. uri, ko se je ravno odpravljal na mediacijo, naročeno ob 16. uri na Okrožnem sodišču Maribor. Pritožnik v pritožbi poudarja, da bi se novinarka, če bi le želela preveriti vsa pomembna dejstva, lahko oglasila pri njem na ZUM-u, kjer bi ji z veseljem pokazal točko dnevnega reda, o kateri se je, na zanj neprimeren in škodljiv način, razpisala v prispevku Želel bi višjo plačo. Pritožnik bi ji lahko ob tem tudi pojasnil, da je bila njegova pogodba o zaposlitvi sestavljena ob upoštevanju opozoril in ugotovitev Ministrstva za gospodarstvo (MG) glede pogodbe prejšnjega direktorja, ni pa bila njegova pogodba posredovana na MG, kar je bilo v dopisu na MG s strani predsedujoče skupščine ZUM v zadnjem navedku obljubljeno (23. 11.2010). Zato je pritožnik svojo pogodbo o zaposlitvi MG posredoval sam z dopisom 27. 05. 2011. Po telefonu je MG tudi razložil, da imajo Skupščino in da bi potreboval odgovor do 22. 06. 2011. Odgovor z MG je nato dobil z zamudo 29. 06. 2011 (vse v prilogah pritožnika). Ker novinarka po pritožnikovem mnenju ni preverila teh relevantnih dejstev, je v članku zapisala »…ni zadovoljen s svojo plačo, ki znaša 4200 evrov bruto. Zato je na včerajšnjo skupščino podjetja predlagal sklep, s katerim bi se mu zvišala«. Pritožnik to zavrača kot »čisto laž,« saj ni bilo govora o »zvišanju plače, temveč o uskladitvi plače direktorja v skladu z Uredbo in usmeritvami MG,« kamor je že pred skupščino poslal svojo pogodbo o zaposlitvi in jih zaprosil za mnenje.

Novinarka v odgovoru na pritožbo na ta očitek odgovarja, da je »točka dnevnega reda skupščine resda bila ‘uskladitev plače direktorja v skladu z uredbo o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine sprejemljivih prejemkov direktorjev’, saj gre za podjetja, ki so v večinski lasti lokalnih skupnosti (v tem primeru Mestne občine Maribor) oziroma države. Ker pa mi pišemo predvsem za bralce, da ti vedo za bistvo, sem zadevo ‘prevedla’ in zapisala, kaj bi Kostanjevec s to uskladitvijo v bistvu želel.« /…/ »Kakor pa je razvidno tudi iz zapisanega v članku, čemur Kostanjevec ne oporeka, bi konkretno želel, da bi bila njegova osnova plače enaka plači prejšnjega direktorja. Pri tem sem ga po telefonu vprašala še, kolikšen ima sedaj osnovni faktor za določitev osnove njegove plače in je povedal, da je 2,5, medtem ko je imel prejšnji direktor faktor za izračun 3,7. To torej dejansko pomeni, da je Kostanjevec želel višjo plačo. Nisem pa zapisala te podrobnosti v članek, saj že objavljena Kostanjčeva izjava pove, da je želel korekcijo plače. Da se bo moral s plačo sedaj pač zadovoljiti, čeprav meni, da bi se lahko spremenila. Poudarim naj, da je informacije resda potrdil po telefonu, a da sedaj v ničemer ne zanika svojih navedb, kakor so bile objavljene, saj sem jih korektno in točno povzela.«

Čeprav Branka Bezjak v odgovoru na pritožbo meni, da so njeni povzetki v članku korektni in točni, ker je »o dogajanju na skupščini podjetja ZUM d. d., katerega direktor je g. Kostanjevec, izvedela tudi od nekaterih drugih prisotnih, ki pa jih nisem poimensko imenovala, ker so želeli ostati anonimni, so pa kredibilen vir,« pa je v članku z naslovom Želel bi višjo plačo, že v drugem stavku zapisala: »Zato je na včerajšnjo skupščino podjetja predlagal sklep, s katerim bi se mu zvišala.« Ta »prevod za bralce«, s katerim jih je želela seznaniti z bistvom dogajanja na skupščini, pa nato v drugem odstavku omenjenega prispevka pojasnjuje: »Kostanjevec je po skupščini povedal, da sicer ne meni, da je njegova plača premajhna, da bi pa želel enak faktor, kot ga je imel prejšnji direktor. ‘Razmerja v družbi so sedaj porušena, saj se je moja plača začrtala na višini, ki jo je imel prejšnji direktor leta 2006, medtem ko so se vmes ostalim zaposlenim plače korigirale. Toda očitno je sedaj plača zabetonirana do konca mandata leta 2014 in s tem bom moral biti zadovoljen,’ je še dodal.« Iz tega pojasnila je razvidno, da ne govori o povišanju plače, ampak o uskladitvi plače.

SKLEP:

Branka Bezjak ni kršila 1. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Pritožnik je v svoji pritožbi navedel, da za skupščino ni predlagal sklepa, s katerim bi se mu zvišala plača, temveč »uskladitev plače direktorja v skladu z Uredbo o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev », in sicer ob upoštevanju usmeritev Ministrstva za gospodarstvo, kamor je že pred skupščino poslal svojo pogodbo in jih prosil za mnenje. Ker novinarka omenjene točke dnevnega reda ni navedla tako, kot je zapisana – da si je direktor želel višje plače, pa je zapisala tudi v naslov (»Želel bi višjo plačo«) – , naj bi lagala in kršila 1. člen.

Po mnenju NČR novinarka ni ne lagala ne zavajala bralcev, saj je o tem, da si direktor želi višje plače, lahko utemeljeno sklepala tudi iz telefonskega pogovora z direktorjem, v katerem je ta med drugim dejal, da je (njegova) plača sedaj zabetonirana do konca mandata leta 2014 »in s tem bom moral biti zadovoljen«. Ker pritožnik ni zanikal povedanega v telefonskem pogovoru, NČR izhaja iz dejstva, da je novinarka povedano korektno povzela. Novinarka je torej upravičeno sklepala, da direktor ni zadovoljen s plačo – in da si torej želi višje – , sicer ne bi dejal, da bo »moral biti zadovoljen« z njo. Naloga novinarja je, da zapletena in pogosto z namenom zavita birokratska poimenovanja poenostavi, da lahko bralec hitro razume, v čem je bistvo. Po mnenju NČR novinarka pri poenostavljanju točke dnevnega reda oziroma pritožnikovih namenov kljub neločevanju med predlagano korekcijo in povišanjem plače ni bila nenatančna v tolikšni meri, da bi ji lahko očitali kršenje kodeksa.

NČR se sicer strinja s pritožnikom, da je težko odgovarjati na zahtevna novinarska vprašanja sredi drugih dnevnih obveznosti. Vendar pa je izbira primernega trenutka za pogovor ali drugo komunikacijo z novinarjem tudi odgovornost sogovornika. Če ta meni, da novinarju ne more v istem trenutku odgovoriti, mora pač predlagati drug termin, novinar pa mora upravičene zadržke sogovornika upoštevati. NČR tudi tokrat opozarja, da časovna stiska novinarja ne more biti alibi za to, da sogovorniku ne da druge možnosti za pojasnila ali da si ne vzame zadostnega časa za preverjanje informacij, še posebej ko gre za hude obtožbe.

Navedbe novinarke o pomanjkanju direktorjevih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja niso neresnične (navedb ne zanika niti pritožnik) niti podcenjujoče. To, da je bil prejšnji direktor »zgolj« diplomirani pravnik, česar naj novinarka ne bi upoštevala, nima nobene povezave s trditvami, ki zadevajo izkušnje na omenjenem področju. Po mnenju NČR tudi ni nobenih dokazov za to, da bi novinarka zamolčala informacije, s katerimi je razpolagala in zaradi katerih bi bralec dogajanje razumel drugače, kot ga je lahko iz objavljenega prispevka.

Edina neresnična navedba v spornem članku pa bi lahko bila tudi lapsus zaradi hitenja pri nastajanju prispevka, v kateri se novinarki zapiše: »ko je bil tajnik mariborske univerze«, kar pa Kostanjevec nikoli ni bil, saj je delal kot pomočnik glavne tajnice, kar je novinarka sama zapisala v drugem Večerovem članku Direktor ZUM bo Boris Kostanjevec 30. 10. 2010).

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 25. oktobra 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodiš