13. 12. 2011

Nova Ljubljanska banka d.d. proti novinarjema televizije Kanal A Gregorju Trebušaku in Mirku Mayerju


Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Vasja Jager, Davorin Koron, Alma M. Sedlar, Lea Širok, Nina Jerman, Nada Ravter, Neža Kogovšek Šalamon, Mojca Ramšak in Mario Belovič (člani), je na seji 8. novembra 2011 v primeru Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana proti novinarjema televizije Kanal A Gregorju Trebušaku in Mirku Mayerju ugotovilo, da sta novinarja kršila Kodeks novinarjev Slovenije.


Primer: Nova Ljubljanska banka d.d. proti novinarjema televizije Kanal A Gregorju Trebušaku in Mirku Mayerju

NLB d.d. novinarjema Kanala A Gregorju Trebušaku in Mirku Mayerju očita, da sta v prispevkih v oddaji Svet na Kanalu A z dne 27. 7. 2011, 28. 7. 2011 in 16. 8. 2011 kršila 1., 2., 3., 5., 6., 14. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (1. člen: Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. 2. člen: Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev. 3. člen: Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti. 5. člen: Ko novinar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti. 6. člen: Novinar mora, kadar je le mogoče, navesti vir informacije. 14. člen: Novinar lahko zvočno in slikovno snema le po privolitvi snemane osebe. Privolitev je lahko tudi tiha (če oseba ne nasprotuje). 15. člen: Novinar je dolžan ločiti informacijo od komentarja.)

Pritožnik novinarjema očita, da nista preverila točnosti informacij in trditev v prispevku, s čimer naj bi kršila 1. člen Kodeksa, da nista pridobila odziva NLB in posameznikov, ki so bili v prispevku navedeni s polnimi imeni in priimki (gre za 7 ljudi, v razsodbi jih navajamo z začetnicami), pri čemer naj bi šlo za hude obtožbe, s čimer naj bi kršila 3. člen Kodeksa. Kot hude obtožbe NLB navaja navedbe v prispevku, da je NLB odobrila kredite na podlagi ponarejenih bilanc in da je 300 milijonov evrov namesto na račun Agroživa končalo na zasebnih računih nekdanjega direktorja in lastnika družbe Agroživ in da je med letoma 2007 in 2008 znotraj NLB obstajala organizirana združba, ki je operativno speljala nakazila kreditov na zasebne račune v Srbiji. Pritožnik jima očita, da sta z navedenimi besedami posegla v čast in dobro ime družbe NLB d.d. ter v čast in dobro ime navedenih posameznikov, saj naj bi podatke in dejstva predstavljala na nekorekten in osebno žaljiv način, s tem pa naj bi kršila 2. člen Kodeksa. Nadalje jima pritožnik očita, da v članku nista opozorila na dejstvo, da objavljata nepotrjene in nepreverjene informacije, k čemur ju zavezuje 5. člen Kodeksa, ter da nista navedla vira informacij, da bi javnost lahko ocenila njihov pomen in verodostojnost, s čimer naj bi kršila 6. člen Kodeksa. Namesto tega naj bi se z namenom, da bi ustvarila vtis o verodostojnosti podanih informacij, sklicevala zgolj na afero Agroživ v Srbiji in na domnevne izsledke srbskih kriminalistov. Pritožnik poudarja, da sta novinarja afero označila kot »srbska afera desetletja«, nato »Afera desetletja Agroživ« in na koncu celo »slovenska afera desetletja«, pri čemer pa novinarja naj ne bi ločila med poročili o dejstvih ter svojimi komentarji teh dejstev, s čimer naj bi kršila 15. člen Kodeksa. Pritožnik novinarjema očita tudi, da sta objavila video posnetek, s katerim sta pokazala stanovanje oziroma hišo B. S. in A. H. in sina B. S. ter predvajala zvočni posnetek sina B. S., ne da bi pridobila njegovo privolitev, s čimer naj bi kršila 14. člen Kodeksa.

Novinar Mirko Mayer v odgovoru na pritožbo navaja, da je informacije poskušal preveriti in pridobiti odziv vpletenih, ki pa so bili neodzivni. Tako je 27. 6. 2011 pred objavo prvega prispevka na NLB d. d. naslovil elektronsko pošto, v kateri je banko spraševal o konkretnih imenih domnevno vpletenih v afero Agroživ, v odgovor pa je od banke prejel vnaprej pripravljen tekst, ki ni odgovarjal na njegovo vprašanje, temveč je bilo vprašanje v odgovoru ignorirano; služba za odnose z javnostmi mu je, kot je zapisal, preprosto poslala odgovor, ki ga je že dan prej na drugačna vprašanja poslala časniku Finance in ga je ta tudi objavil v prispevku z naslovom »Jašovič naj bi ovadil pet uslužbencev«. Glede preverjanja informacij pri posameznikih novinar odgovarja, da sta z Gregorjem Trebušakom z večino od njih skušala stopiti v stik, vendar nista bila uspešna. Eden od njih naj bi klic vrnil z neznane številke, vendar ni pristal na snemanje izjave, drugi pa je svojemu sinu ob prisotnosti novinarja naročil, naj ne daje novinarjem njegove zasebne številke, saj da se z vprašanji lahko obrnemo na banko, on pa da ne bo ničesar pojasnjeval. Glede očitka, da je bilo poročanje nekorektno in osebno žaljivo, novinar odgovarja, da se mu komentar in obramba na to temo ne zdita potrebna. NČR je pozval, naj samo presodi, ali je v navedenem primeru prišlo do kršitve Kodeksa. Na očitek, da naj bi bile informacije v prispevku nepotrjene, na kar da bi moral opozoriti, novinar odgovarja, da je ob prebiranju zapisov prispevkov naštel okoli 18 formulacij v smislu »po naših informacijah«, »neuradno trdijo viri«, »naj bi«, »domnevno« itd., ki so bile uporabljene prav z namenom, da bi gledalce opozorili, da ne gre za uradno potrjena dejstva s strani domačih ali tujih preiskovalnih organov, pač pa za izpoved novinarjevih virov, ki so se v preteklosti večkrat izkazali za verodostojne. Glede očitka, da novinarja nista navedla virov za informacije v prispevku, novinar odgovarja, da obstaja tudi 8. člen Kodeksa, po katerem se novinar lahko z virom dogovori za anonimnost, če informacij ni mogel pridobiti na drug način, njihova objava pa je v javnem interesu. Novinar trdi, da informacij ni bilo mogoče dobiti na drugačen način kot z anonimnimi viri, objava zgodbe o več deset milijonskih domnevnih nepravilnosti v največji državni banki pa je po njegovem v javnem interesu. Glede očitka, da je prišlo do snemanja brez privolitve, novinar odgovarja, da je do snemanja prišlo s tiho privolitvijo, ki jo dovoljuje 14. člen Kodeksa, saj da je bilo snemanje zaradi prisotnosti snemalca in asistenta z vso opremo več kot očitno, sin B. S. snemanju ni z ničemer nasprotoval, temveč je po telefonskem pogovoru z očetom prostovoljno stopil skozi vrata pred objektiv in podal izjavo, ki je bila kasneje objavljena. Na očitek, da je novinar dolžan ločiti informacijo od komentarja, novinar ni odgovoril.

SKLEP:

Novinarja Kanala A Gregor Trebušak in Mirko Mayer sta kršila 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, nista pa kršila 1., 2., 5., 6., 14. in 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.


Obrazložitev:

NČR ugotavlja, da sta novinarja večkrat preverjala točnost informacij, da sta to storila pri različnih virih, predvsem pa je novinar Mirko Mayer točnost informacij preveril tudi pri NLB d.d., vendar ta na njegovo novinarsko vprašanje ni odgovorila, temveč je v odgovor novinarju poslala enako sporočilo kot dan pred tem drugemu mediju (časopisu Finance). Da so novinarji informacije preverjali pri različnih virih, izhaja tudi iz prispevka z dne 27. 7. 2011, v katerem Mirko Mayer navaja, da so se vsi vpleteni »zavili v molk, tudi Božo Jašovič« kot predsednik uprave NLB d.d. Čeprav pritožnik trdi, da novinarja informacije nista preverila pri NLB, NČR nima razloga, da ne bi verjelo novinarju – ta je prepričljivo pojasnil, da je 27. 7. 2011 pred objavo prispevka za pojasnilo zaprosil tudi pritožnika, ki pa je v odgovor posredoval informacije, objavljene v drugem mediju, ki na vprašanje novinarja Mayerja niso odgovarjale. Da navedba o tem, da niso preverjali točnosti informacij, ne drži, izhaja iz navedb v prispevkih, ki kažejo na to, da sta novinarja preverjala informacije. Informacije sta preverjala pri srbskih kriminalistih, slovenski policiji, Banki Slovenije ter pri posameznikih M. N., B. Z., B. S. in A. H.. Iz številnih navedb v prispevku »po naših informacijah« pa izhaja tudi, da sta informacije preverjala pri drugih virih, ki so želeli ostati anonimni.

Glede na navedeno NČR ugotavlja, da novinarja nista kršila 1. člena Kodeksa, saj sta preverjala točnost informacij. Glede očitka o kršitvi 3. člena Kodeksa NČR ugotavlja, da sta novinarja informacije, ki vsebujejo hude obtožbe, preverila pri NLB d.d. (preko elektronske pošte) kot pritožniku ter pri fizičnih osebah M. N., B. Z., B. S. in A. H.. Da sta novinarja preverila navedbe pri M. N. in B. Z., izhaja iz prispevka z dne 27. 7. 2011; da sta jih preverila pri B. S. in A. H., pa izhaja iz prispevka z dne 16. 8. 2011, v katerem je posnetek obiska navedenih oseb na njunih naslovih.

Pri tem pa ne iz posnetka ne iz odgovora Mirka Mayerja ne izhaja, da bi obtožbe preverjala pri G. K., I. G. in V. P., ki so poleg M. N. in B. Z. prav tako omenjeni. Novinar v odgovoru tudi sam navaja, da sta novinarja »skušala stopiti v stik z večino od omenjenih«, torej niti sam ne trdi, da je informacije poskusil preveriti pri vseh navedenih. Da gre pri informacijah v prispevku za hude obtožbe, izhaja iz samega prispevka, v katerem novinarja navedene posameznike navajata kot tiste operativce, »za katere sumijo, da so kredite namenoma nakazovali na zasebne račune v Srbiji in si denar delili med seboj« (prispevek z dne 27. 7. 2011), navajata pa tudi, da so bili navedeni posamezniki del »organizirane združbe, ki je operativno speljala nakazila kreditov na zasebne račune v Srbiji« (prispevek z dne 28. 7. 2011). Glede na navedeno NČR ugotavlja, da sta novinarja kršila 3. člen Kodeksa, ker pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, nista poskušala pridobiti odziva vseh tistih, ki jih informacije zadevajo. Obveznost preverjanja informacij pri vseh tistih, ki jih informacije zadevajo, je bila v tem primeru še zlasti pomembna dolžnost novinarjev, saj so bili vsi vpleteni navedeni s polnimi imeni in priimki ter z delovnimi mesti, poleg tega pa so informacije v prispevkih presegale zgolj informacije o vloženih kazenskih ovadbah.

NČR nadalje ugotavlja, da novinarja nista kršila 2. člena Kodeksa, saj v članku ni mogoče najti besed ali stavkov, ki bi bili nekorektni ali osebno žaljivi. Novinarja sta med seboj povezala dejstva in informacije, ki sta jih pridobila iz različnih virov, pri tem pa sta uporabljala jezik, ki v ničemer ni nekorekten ali osebno žaljiv. Dejstvo, da sta novinarja nekajkrat uporabila sočnejše izraze, kot so »velika riba« ali »srbska afera desetletja«, je po oceni NČR še znotraj meja novinarske svobode.

Glede očitka, da novinarja nista opozorila, da objavljata nepotrjene in nepreverjene informacije, NČR ugotavlja najprej, da sta novinarja informacije preverjala pri že navedenih virih, poleg tega pa sta novinarja v prispevkih uporabila številne formulacije, iz katerih je izhajalo, da sta informacije preverjala tudi pri anonimnih virih. Poleg tega so v prispevkih tudi formulacije, ki potrjujejo oziroma opozarjajo, da so nekatere informacije bile nepotrjene, kot izhaja iz besed »domnevno« in »naj bi«. Po stališču NČR novinarjem v prispevkih ni potrebno na dejstvo, da objavljajo nepotrjene in nepreverjene informacije, izraziti prav s temi besedami, temveč to lahko storijo tudi z besedami, ki pomensko izražajo, da je informacija nepotrjena in nepreverjena, kar formulaciji »domnevno« in »naj bi« sta. Glede na navedeno NČR ugotavlja, da novinarja nista kršila 5. člena Kodeksa.

Glede očitka, da novinarja nista navedla vira informacij, NČR ugotavlja, da sta novinarja navedla vire informacij (srbski kriminalisti, slovenska policija). Obveznost navedbe vira po 6. členu Kodeksa ni absolutna, pač pa so novinarji vire dolžni navesti »če je le mogoče« (6. člen Kodeksa). NČR ugotavlja, da novinar Mirko Mayer v odgovoru pravilno opozarja na 8. člen Kodeksa, po katerem se novinar lahko z virom dogovori za anonimnost, če informacij ni mogel pridobiti na drug način, njihova objava pa je v javnem interesu. NČR ugotavlja, da sta novinarja v predmetni zadevi poskušala informacije preveriti pri NLB d.d., vendar odgovora na svoje vprašanje nista dobila. Ker novinarja s preverjanjem informacij pri NLB d.d. nista bila uspešna, sta se lahko zanesla samo na neuradne vire. Če so nekateri viri, pri katerih so novinarji preverjali informacije in ugotavljali njihovo točnost, anonimni, še ne pomeni, da so informacije nepreverjene ali nepotrjene. Da sta se novinarja zanesla tudi na anonimne vire, izhaja iz številnih formulacij v vseh treh prispevkih (»po naših informacijah«, »več virov je potrdilo«). NČR ugotavlja, da je bil tovrsten dogovor o anonimnosti virov v navedeni zadevi ustrezen, saj je šlo za objavo v interesu javnosti. NLB je namreč banka, ki je v skoraj 50-odstotni lasti različnih državnih podjetij, nedavno pa je Republika Slovenija iz javnih proračunskih sredstev banko dokapitalizarala. Zagotovo je torej v interesu javnosti, da je seznanjena z dogajanjem v tovrstni pravni osebi. Glede na navedeno NČR ugotavlja, da novinarja nista kršila 6. člena Kodeksa.

Glede očitka, da sta novinarja brez privolitve snemala sina B. S., nato pa sta posnetek brez njegove privolitve predvajala, NČR ugotavlja, da iz posnetka ne izhaja, da sin B. S. ne bi privolil v snemanje. Novinar Mirko Mayer v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja na institut »tihe privolitve«, katerega bistvo je v tem, da je snemanje dovoljeno ne le, kadar oseba k temu da izrecno privolitev, pač pa tudi v primerih, ko temu ne nasprotuje (drugi stavek 15. člena Kodeksa). NČR ocenjuje, da je v tem primeru prišlo do tihe privolitve in da novinarja nista kršila 14. člena Kodeksa.

V zvezi z očitkom, da novinarja v prispevkih nista ločila med informacijo in komentarjem, NČR ugotavlja, da sta novinarja ločitev informacije od komentarja zagotovila s kadriranjem televizijskega prispevka. V prispevku z dne 27. 7. 2011 je za komentar mogoče šteti prvi in zadnja dva stavka prispevka. Prvi stavek, ki je po vsebini komentar, pove Gregor Trebušak, ko ga kamera frontalno snema, nadaljnje stavke, ki imajo značaj informacije, pa navaja, medtem ko se v ozadju vrtijo različni montirani posnetki Agroživa in zaposlenih v NLB d.d. Zadnja dva stavka v prispevku, ki ju izgovori novinar Mirko Mayer in imata nedvomno značaj komentarja, sta prav tako s kadriranjem ločena od prej navajanih informacij, in sicer na način, da voditelj Gregor Trebušak novinarju zastavi vprašanje, novinar Mirko Mayer svoj komentar poda frontalno v kamero. V drugem prispevki z dne 28. 7. 2011 je za komentar mogoče označiti prvi del prispevka, v katerem govori Gregor Trebušak, in zadnji stavek prispevka, ki ga prav tako izreče Gregor Trebušak. Vmes informacije poda novinar Mirko Mayer. Tudi v tem prispevku sta tako komentar in informacija podana ločeno, ločitev pa je vidno zagotovljena s kadriranjem prispevka in z dejstvom, da komentar in informacije podata različna novinarja. V tretjem prispevku z dne 16. 8. 2011 ima naravo komentarja del prispevka, ko novinar Mirko Mayer odgovarja na vprašanje voditelja Gregorja Trebušaka (odgovor se začne z »ja, drži.« in konča z »več pa v prispevku.«). Ta del je od ostalih delov prispevka, ki vsebuje informacije, jasno ločen. V vseh treh prispevkih sta novinarja v skladu s Kodeksom dovolj jasno ločila informacije od komentarja, tako da je naslovnik med njima lahko razločil. Glede na navedeno NČR ugotavlja, da novinarja nista kršila 15. člena Kodeksa.


Obnovitev postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 8. novembra 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb