Barbara Lapajne Predin, družba Artbiro d.o.o., proti proti Novici Mihajloviću, Finance


prispevek Novice Mihajlovica


Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Mojca Ramšak, Mario Belovič, Davorin Koron in Vasja Jager (člani), je na seji 15. februara 2012 v primeru Barbara Lapajne Predin, družba Artbiro d.o.o.(zanju Odvetniška pisarna Csipö in Kozamernik) proti Novici Mihajloviću, Finance (zanj odvetniška pisarna Zidar Klemenčič), ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: Barbara Lapajne Predin, družba Artbiro d.o.o. (zanju Odvetniška pisarna Csipö in Kozamernik) proti Novici Mihajloviću, Finance (zanj odvetniška pisarna Zidar Klemenčič)

Pritožnica Barbara Lapajne Predin oziroma njeni odvetniki menijo, da je novinar Financ Novica Mihajlović v članku Komu v prid Predinova žena spreminja avtorski zakon kršil 1., 2., 4., 6., in 15. člen kodeksa slovenskih novinarjev. Prvi člen naj bi kršil, ker ni preveril, kako se pravilno zapiše ime družbe Artbiro d.o.o., ki jo navaja kot Art biro. 2. člen kodeksa naj bi kršil na dveh mestih. V omenjenem članku s mednaslovom »Kako bi igralka spreminjala avtorsko zakonodajo?«, kar da je bilo namenjeno osebni diskreditaciji pritožnice, s podtonom, da pritožnica ni kvalificirana za ta opravila, pri čemer je zamolčal ključno informacijo, da Barbara Lapajne Predin ni le igralka, ampak tudi magistrica znanosti, ter da je za tako delo strokovno usposobljena, kar vse lahko novinar najde na spletu. Novinar pa je uporabil zgolj podatek, ki mu je služil pri doseganju namena, ki ga je želel doseči s člankom, s čimer je kršil tudi 4. člen kodeksa. 2. člen naj bi kršil tudi s stavkom: »Namesto razkritja, kaj je napisala za tri tisočake, smo dobili ostro opozorilo, da nas ob morebitni objavi računa utegne doleteti ovadba in morda tudi tožba. Po mnenju odvetnikov Barbare Lapajne Predin je pritožnica novinarja zgolj opozorila, da je dokument pridobljen nezakonito in da bo podala ovadbo zoper neznanega storilca, on pa bo verjetno povprašan po svojem viru. Pojasnila mu je tudi, da gre za razmerje med dvema zasebnima družbama in da ne sme razkriti podrobnosti. Po navedbah odvetniške pisarne, ki zastopa pritožnico, je Novica Mihajlovič nadaljeval z žaljivimi zapisi na forumu finance.si. 6. člen, ki govori o tem, da mora novinar navesti, kadar je le mogoče, tudi vir informacij, je po mnenju pritožnice in njenih odvetnikov Novica Mihajlovič kršil z zapisom: »V uredništvo smo od anonimnega vira prejeli račun družbe Art Biro za organizacijo in oblikovanje predloga spremembe zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.« Ni jasno, zakaj novinar ni navedel vira informacije, saj ni nobene okoliščine, ki bi navedbo omejevala. Poleg tega pa je avtor na forumu finance.si komentiral svoj članek z navedbo, da ni šlo za anonimko, saj je vse »podpisano in poštempljano.« Pa tudi to, »da je vir anonimen, da bom lahko kriminalistu, ki me bo o tem zasliševal, rekel, da mu itak piše v časopisu, kje sem dobil račun.« Torej se je novinar zavedal, da je dokument, ključen za predmetni članek, pridobljen nezakonito. 15. člen kodeksa , ki določa, da mora biti razlika med komentarjem in informacijo razvidna, naj bi novinar kršil z besedilom: »Stroka Informatika dela za združenje Sazas, varuha glasbenih avtorskih pravic skladateljev in avtorjev, ta pa s svojimi tarifami obremenjuje ne le prireditelje glasbenih dogodkov, temveč tudi večja in manjša podjetja, uporabnike glasbe, ki za uporabo radijskega ali televizijskega sprejemnika že plačujejo obvezni prispevek.« Avtor naj bi z njim podal osebni komentar in ga umestil med informacijo. Poleg tega gre za temeljno nerazumevanje avtorskega prava: SAZAS opravlja naloge, ki mu jih nalaga Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah in pri tem ne gre za nekakšno samovoljno »obremenjevanje« subjektov, ki uporabljajo radijske in televizijske sprejemnike.

Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, ki jo je Novica Mihajlovič pooblastil za zastopanje, je odgovorila na pritožbo. Po njihovem mnenju v zapisu »Kako bo igralka spreminjala avtorsko zakonodajo?« ni nič žaljivega. Dejstvo je, da je Barbara Lapajne Predin igralka in navedba tega objektivno ni žaljivo. Res pa je tudi, da bi spreminjala zakonodajo. Nikjer v članku se ne sprašuje o strokovni usposobljenosti avtorice sprememb zakonodaje. Je pa v interesu javnosti, da ve, da se spremembe zakonodaje pripravljajo. Na nobeno vprašanje novinar ni dobil odgovora. Kršitve 2. člena torej ni bilo. Prav tako ni bilo kršitve tega člena v primeru, ko pritožnica ni hotela razkriti podatkov, kakšne spremembe zakonodaje pripravljajo, kdo je naročnik sprememb in kdo njihov avtor, kakšne interese zastopata avtor in naročnik ter kakšne spremembe predlaga avtor v izvršenem delu, ter komu bodo koristile. Na nobeno vprašanje novinar ni dobil odgovora. Pritožnica ne zanika, da je v pogovoru z avtorjem omenjala tožbe in ovadbe. Opozarja ga, da bo povprašan po svojem viru. To pomeni oster pritisk na novinarja. Razkritja vira pa od novinarja ne more zahtevati nihče drug kot sodišče. Ob domnevni kršitvi 6. člena odvetniška opozarja na 8. člen kodeksa, ki govori o zagotavljanju anonimnosti vira, ko gre za javni interes. To je novinar tudi storil in tudi povedal, zakaj je objava informacij o spremembi avtorske zakonodaje v javnem interesu. Račun, ki ga je dobil od neimenovanega vira, je resničen in verodostojen, česar ne izpodbija niti pritožnica. Tudi 15. člen kodeksa po mnenju odvetniške pisarne ni bil kršen, saj v besedilu ne gre za komentar, temveč za nesporna dejstva. Tudi v primeru, ko gre za »obremenitev«, saj je vsak strošek – to pa tarife za podjetja so – obremenitev. Beseda »obremenitev« je bila v tem primeru uporabljena korektno. Avtor tudi nikjer ne zapiše, da SAZAS tarife zaračunava samovoljno ali nezakonito. Avtor oziroma njegovi odvetniki tudi zavračajo kršitev 1. člena, saj je v Ajpesu le eno podjetje s takim ali podobnim imenom in gre le za napako, ki je nastala nenamerno, pritožnica pa tudi ni zahtevala popravka. Prav tako zavračajo navedbe o kršenju 2. člena v zapisih na spletu, saj pritožnica oziroma njeni odvetniki ne navajajo nobenih dokazov o nadaljevanju nekorektnega, osebno žaljivega predstavljanja podatkov na forumu. Prav tako ni dokazov, kako naj bi novinar s komentiranjem lastnega članka kogarkoli očrnil.

SKLEP:

Novica Mihajlovič ni kršil 1., 2., 4., 6. in 15. člena kodeksa slovenskih novinarjev


Obrazložitev:

NČR meni, da novinar ni kršil 1. člena kodeksa. Površna in netočna navedba imena družbe Barbare Lapajne Predin na vsebino članka ni vplivala in ni bila tolikšna, da bi novinarja obsodili za kršitev 1. člena.

NČR se strinja z novinarjevimi odvetniki, da navajanje dejstva, da je Barbara Lapajne Predin igralka, v mednaslovu »Kako bi igralka spreminjala avtorsko zakonodajo?« samo po sebi ni žaljivo. Soglaša pa tudi z odvetniki Barbare Lapajne Predin, da dejstvo, da je njen osnovni poklic igralstvo, še ne pomeni, da ni kompetentna za predlaganje sprememb avtorske zakonodaje, še manj pa to drži ob dejstvu, da je hkrati magistrirala in se poklicno ukvarja tudi s kulturnim menedžmentom. NČR je ocenilo,da je zapis sicer mogoče interpretirati tudi podcenjujoče, vendar pa razsodišče ni moglo dokazati, da je bil avtor namerno žaljiv, saj nikjer tudi nedvoumno ne zapiše, da naj bi bila Barbara Lapajne neusposobljena za spreminjanje avtorske zakonodaje. Zato je odločilo, da kršitve 2. člena KSN ni bilo.

NČR sicer ugotavlja, da je bil avtor površen tudi pri navajanju kvalifikacij Barbare Lapajne Predin, saj bi podatke o izobrazbi, torej magisteriju pritožnice, lahko pridobil na spletu, kar je skrajni minimum preverjanja, ki ga mora novinar opraviti. Vendar pa podatki na spletu ne razjasnjujejo usposobljenosti za spreminjanje avtorske zakonodaje, saj naslov njene magistrske naloge (»Agencija: alternativni regulator zaposlovanja igralcev«) ni tesneje povezan s problematiko avtorske zakonodaje. Razsodišče pa nima dokazov, da je dejstvo, da je Barbara Lapajne Predin magistrica znanosti na področju, ki se ukvarja tudi s kulturnim menedžmentom,novinar zamolčal namenoma. Torej meni, da kršitve 4. člena ni bilo

NČR ne vidi žaljivega tona v zapisu, da je pritožnica novinarju namenila ostro opozorilo, da bi časopis ob morebitni objavi računa lahko doletela ovadba, saj je to razvidno tudi iz besedila pritožbe, naslovljene na razsodišče, v katerem njeni odvetniki priznavajo, da je »novinarja seznanila s tem, da bo verjetno povprašan o svojem viru«, ker je dokument pridobljen nezakonito.

NČR ni prepoznalo kršenja 6. člena, saj pritožnica oziroma njeni zagovorniki sami priznavajo, da je objava vsote na računu za storitve ključni del članka in da bi proti viru, ki ga je prinesel, sprožili postopek, oziroma so že podali ovadbo. Novinar in njegov vir sta torej imela razloge za anonimnost. Prav tako razsodišče o navedbah pritožnice, da gre v članku tudi za kršitev 15. člena (ločevanje med komentarjem in informacijo), ki ga ta opira predvsem na besedo »obremenjuje«, meni, da izraz sam še ne pomeni komentiranja. Dejstvo je namreč, da so državljani posredno zares obremenjeni s tarifami Sazasa – ko kupujejo karte za koncert ali tedaj, ko so poslušalci ali gledalci, saj so tarife tako ali drugače vključene v ceno ponudbe. Izraz »obremenjuje« pa sicer v ničemer ne zanika zakonske upravičenosti Sazasa, da tarife tudi zaračunava, niti pravic avtorjev, da so njihove pravice zaščitene tudi materialno, sporoča pa dejstvo, da to porabniki tudi posredno plačamo.

Sodelovanja novinarja na forumu na spletni strani finance.si NČR ni obravnavalo, saj je v njem sodeloval zgolj kot udeleženec foruma in tam pojasnjeval izvire članka in morebitne posledice. Povh vsega pritožnica tudi ni dokazala niti konkretno navedla, v čem naj bi 2. člen kršil z »nekorektnim, osebno žaljivim predstavljanju dejstev » na spletu.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 15. februarja 2012

Ranka Ivelja,

predsednica Novinarskega častnega razsodišča