GZS – Zbornica za poslovanje z nepremičninami proti novinarki One Katji Cah

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Davorin Koron, Nada Ravter, Alma M. Sedlar, Mojca Ramšak, Vasja Jager (člani), je na seji 16. 5. 2012 v primeru GZS – Zbornica za poslovanje z nepremičninami ter Združenje družb za nepremičninsko posredovanje (v njenem imenu predstavnica za odnose z javnostmi Karmen Stariha) proti novinarki One Katji Cah sklenilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: GZS – Zbornica za poslovanje z nepremičninami ter Združenje družb za nepremičninsko posredovanje (v njenem imenu predstavnica za odnose z javnostmi Karmen Stariha) proti novinarki Katji Cah (Ona)

Pritožnica se je pritožila zaradi članka “Hvala za nič”, s podnaslovom “Nepremičninski agentje 000”, objavljenem 28. 2. 2012 v prilogi Dela Ona. Novinarki očita kršitev 2., 3., 5., 15. in 24. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

2. člen KNS (Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev.) naj bi novinarka kršila z navedbami, da se nepremičninski posredniki do kupcev “prepogosto vedejo kot do uši, ki jo frcneš s sedla, preden greš pohopsat novo stranko”, ter z navedbo: “Če ne daš (pre)več, se spelji. Vedno znova.” Po mnenju pritožnika je tak zapis nepotrebno žaljiv in nekorekten.

3. člen KNS (Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti.) naj bi novinarka kršila, ker po navedbah pritožnika ni pridobila odziva niti ene od agencij za poslovanje z nepremičninami – niti tistih, za katere v članku navaja, da naj bi jo s svojim vedenjem razočarali. Iz članka tudi ni razvidno, ali se je morda nad vedenjem nepremičninskih posrednikov pritožila pri njihovih nadrejenih in kako so se odzvali ti.

Hudo obtožbo po mnenju pritožnika predstavlja tudi trditev novinarke, da nepremičninarji visoke cene ohranjajo s t. i. kartelnimi dogovori. Te navedbe novinarka po mnenju pritožnika ni preverila, niti ni pri nepremičninskih agentih poskušala pridobiti odziva na zapisane navedbe.

5. člen KNS (Ko novinar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti.) naj bi novinarka kršila, ker v navedbi o kartelnih dogovorih ni opozorila, ali gre za govorice, nepreverjene informacije ali ugibanja.

15. člen KNS (Novinar je dolžan ločiti informacijo od komentarja. Razlika med poročilom o dejstvih in komentarjem mora biti dovolj razvidna, da lahko naslovnik sporočila loči med dejstvi in stališči novinarja.) naj bi novinarka kršila, ker naj bi po navedbah pritožnika v podnaslovu krivdo za to, da si potencialni kupec, posameznik ali povprečna družina ne morejo kupiti stanovanja, bolj kot visokim cenam krivdo pripisala kar vedenju “premnogo nepremičninskih posrednikov”. Po mnenju pritožnika to ni dokazano dejstvo, novinarka pa ni predstavila podatkov za to trditev, pri čemer ni nedvoumno navedeno, da gre za novinarkino stališče oziroma komentar in ne dejstva.

Mešanje dejstev in komentarja po mnenju pritožnika predstavlja tudi trditev, da gre pri cenah nepremičnin za kartelne dogovore. Če gre le za njene osebne sklepe in domneve, pa je v skladu s KNS dolžna nedvoumno opozoriti, da gre za njeno oceno oziroma komentar.

24. člen KNS (če je novinar vpleten v dogodke, o katerih poroča, ali je v konfliktu interesov, mora to razkriti oziroma se mora kot novinar izločiti) naj bi novinarka po oceni pritožnika kršila, ker bi se morala po mnenju pritožnika zaradi konflikta interesov iz priprave članka izločiti, saj je bila osebno vpletena v opisane dogodke – ali pa bi se morala v nadaljnjih stikih z nepremičninskimi posredniki razkriti kot novinarka, česar pa ni storila.

Novinarka je na pritožbo odgovorila.

Novinarka vse navedbe o kršitvah kodeksa zavrača. Kot pojasnjuje, je članek temeljil na njenih resničnih izkušnjah na terenu, ki so trajale več kot pol leta. Pri tem je prišla v stik z več kot tridesetimi agenti in agentkami, le dva od tega pa sta se po njeni oceni vedla tako, kot to zahtevajo pravila Zveze potrošnikov Slovenije ter smernice nepremičninske zbornice, ki deluje kot del GZS. Novinarka v odgovoru pojasnjuje, da ji je predstavnik zbornice v odgovoru sam pojasnil, da zbornica “nima nadzora nad posameznimi agenti in agentkami”, kar da je zapisala tudi v članku.

Novinarka še pojasnjuje, da si po njenem mnenju le redkokateri novinar sploh upa dotakniti te kompleksne in pomembne teme.

Zahteva GZS po objavi dodatnega članka, kjer bi nastopale tudi agencije, se ji ne zdi primerna, saj bi šlo v tem primeru za sporočilo službe za odnose z javnostmi (PR). Kot še poudarja, naj tudi same agencije pogosto ne bi imele nadzora nad tem, kaj počno posamezni agenti in agentke, sploh če so ti samozaposleni. Zato so omenjeno zahtevo GZS, s katero je pritožnik pogojeval umik pritožbe na NČR, v uredništvu zavrnili.

Novinarka tudi navaja, da ima zbrane vse podatke o stikih z nepremičninskimi agenti in agentkami, tudi konkretna imena. Eden od njih, ki se je po njenem mnenju v opisu in začetnicah imena in priimka prepoznal v članku, ji je tudi grozil preko sms sporočil. Novinarka navaja, da ima priče, ki lahko potrdijo nekorektno vedenje agentov, imen v celoti pa da v članku ni objavljala zato, ker je tako veliko kršilteljev, da bi jih bilo po njenem mnenju krivično in nekorektno izpostaviti le nekaj.

SKLEP:

Novinarka ni kršila 2. in 24., kršila pa je 3., 5. in 15. člen KNS

Obrazložitev:

Novinarka ni kršila 2. člena KNS, saj gre pri navedbah, kot so, da se agenti “prepogosto vedejo kot do uši, ki jo frcneš s sedla, preden greš pohopsat novo stranko”, ter z navedbo: “Če ne daš (pre)več, se spelji. Vedno znova.”, zgolj za splošne primerjave oz. metafore. Četudi so precej slikovite, pa po oceni NČR same po sebi še ne pomenijo žaljivosti ali nekorektnosti, saj so zapisane kot splošna primerjava in niso uperjene v konkretnega posameznika. Torej niso osebno žaljive.

3. člena KNS novinarka ni kršila v zvezi z očitkom, da ni pridobila odziva tistih, ki jih obtožbe zadevajo. Novinarka se sicer res ni obrnila na nobeno od nepremičninskih agencij, je pa za pojasnila zaprosila Združenje družb za nepremičninsko posredovanje, ki deluje v okviru Zbornice za posredovanje z nepremičninami pri GZS. Kot pojasnjuje novinarka, ji je njihov predstavnik Dejan Papež razložil, da v Sloveniji deluje kar 1.766 nepremičninskih posrednikov, zato ne morejo vedeti, kako posluje oziroma deluje sleherni od njih. Pojasnil ji je tudi, da lahko njihova Zbornica obravnava le primere, v katere so vključene njihove članice, podpisnice kodeksa, takih nepremičninskih podjetij pa je po podatkih novinarke le 27, na kar je v članku tudi opozorila. Novinarka se je po pojasnila v zvezi z vlogo nepremičninskih agencij ter cenami nepremičnin ob tem obrnila še na dr. Andrejo Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete ter na Aleša Perovška z GURS.

Je pa novinarka 3. člen KNS kršila v delu, kjer navaja, da nepremičninarji visoke cene “ohranjajo tudi s t. i. kartelnimi dogovori”, saj novinarka te navedbe ni preverila oziroma zanjo ni predstavila dokazov, prav tako iz članka ali odgovora novinarke ni razvidno, da bi konkretno navedbo v zvezi z domnevnim kartelnim dogovarjanjem poskušala preveriti pri sogovornikih.

5. člen KNS (Ko novinar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti.) je novinarka kršila, ker v navedbi o kartelnih dogovorih ni opozorila, ali gre za govorice, nepreverjene informacije ali ugibanja. Na konkreten očitek pritožnika v zvezi z nepotrjeno informacijo o domnevnih kartelnih dogovorih novinarka v odgovoru na pritožbo ni odgovorila.

Novinarka je kršila 15. člen kodeksa, ker iz članka ni dovolj jasno razvidno, kdaj gre za komentarje oziroma njena stališča, kdaj pa za dejstva oziroma informacije. NČR sicer meni, da iz podnaslova ni mogoče razbrati, da gre krivdo, da si potencialni kupci ne morejo kupiti stanovanja, pripisati predvsem vedenju nepremičninskih posrednikov, kot trdi pritožnik. Kot mešanje dejstev in komentarjev oziroma stališč pa je mogoče razumeti trditve, da gre za kartelne dogovore. NČR pritrjuje pritožniku, ki meni, da bi morala novinarka opozoriti, da gre pri takšnih navedbah zgolj za njeno oceno oziroma komentar.

Novinarka ni kršila 24. člena KNS, saj ni razvidno, kako bi bila novinarka v konfliktu interesov, s tem ko je bila (kot potencialna kupovalka stanovanja) v dogodke, o katerih je poročala, vpletena. Slednje je iz uvoda v članek iz navedbe “Ta zgodba, sestavljena iz pričevanj več oseb, se je začela odvijati pred več kot pol leta, še preden je postala novinarska.” mogoče iz prispevka posredno tudi dovolj jasno razbrati.

NČR ocenjuje, da v konkretnem primeru ni razloga, da bi se morala novinarka v stikih z nepremičninskimi agenti razkriti kot novinarka, saj je iz članka razvidno, da je želela prikazati, kako se ti vedejo do običajnih strank, ki kupujejo stanovanja.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga katerega koli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča NČR. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 16. maja 2012

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča