Anita Gajšek in Stojan Korošec proti novinarju Večera Zdenku Kodriču in uredniku Aljoši Peršaku.


Članek Zdenka Kodriča


Razsodba NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Mario Belovič, Neža Kogovšek Šalamon, Lea Širok, Alma M Sedlar (člani), je na seji 13. 6. 2012 v primeru Anita Gajšek in Stojan Korošec proti novinarju Zdenku Kodriču in uredniku Aljoši Peršaku (Večer), sklenilo, da novinar in urednik nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: Anita Gajšek in Stojan Korošec proti novinarju Večera Zdenku Kodriču in uredniku Aljoši Peršaku

Stojan Korošec je v svojem imenu in imenu Anite Gajšek vložil pritožbo proti novinarju Zdenku Kodriču in uredniku Aljoši Peršaku zaradi prispevka “Milijon evrov, očitki in sedem stanovanjskih hiš”, objavljenega v Večeru 6. 3. 2012, v katerem naj bi kršila 1., 2., 4., 8. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Prvi člen Kodeksa (novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam; svoje napake mora priznati in popraviti) naj bi novinar kršil s tem, ko je v članku navedel, da kazenske ovadbe zoper nepremičninsko agencijo Zoro niso bile vložene, kar da je preveril na policiji. Pritožnika v pritožbi navajata, da dejstvo, da kazenska ovadba ni bila vložena, ni resnično, saj da sta bila agencija Zoro in njen prokurist Zoran Gaber ovadena na mariborskem tožilstvu pod št. D2219201/K1198106. Prvi člen kodeksa naj bi novinar tudi kršil, ko je navedel, »da je banka ustavila prodajo« stanovanj, ki jih je zgradilo podjetje Angrad, kar naj bi bile laži. Pritožnika navajata, da je podjetje Angrad res imelo odredbo za prepoved prodaje, ki pa da je bila dosežena s ponarejeno dokumentacijo z namenom izsiljevanja, zatem pa navaja, da so bile na nepremičninah plombe tudi od bank, ki so delno financirale projekt. Nadalje naj bi 1. člen Kodeksa novinar kršil tudi s tem, ko je navedel, da se je podjetju ustavil dotok denarja, da ni imelo sredstev za pokrivanje kreditov in da je banka ustavila prodajo hiš. Pritožnika trdita, da so vse tri trditve laž ter da so dejstva drugačna, kar bi lahko preveril na sodišču v Slovenski Bistrici in Kranju, na zemljiški knjigi in v pogovoru z odvetnikom. Pritožnika navajata drugačna dejstva, češ da je šlo za izsiljevanje, da so spor z izsiljevalci dobili, da so z začasno odredbo dosegli prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin in da sedaj nadaljujejo kazenski pregon zoper agencijo Zoro.

Drugi člen Kodeksa (novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev) naj bi novinar kršil s tem, ko naj bi poniževalno in vehementno razlagal, kako lahko podjetje Angrad prodaja kar sedem hiš za 1,1 milijona evrov, kot da so »nesposobni in nelegitimni«, ter s tem, da je žalil, poniževal in omalovaževal zmožnost podjetja Angrad.

Četrti člen Kodeksa (novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razmevanje teme) naj bi novinar kršil s tem, ko je ignoriral pisne dokumente, ki so mu bili predani z namenom uporabe v članku. Pritožnika sta navedla, da je bila kazenska ovadba s strani tožilstva zavržena, da pa to še ne pomeni, da oškodovanci pregona ne nadaljujejo.

Osmi člen Kodeksa (Novinar se z virom informacij, ki ga lahko identificira, lahko dogovori za anonimnost; novinar je dolžan spoštovati dogovor o anonimnosti vira;) naj bi novinar kršil s tem, ko je objavil podatke in imena, kljub temu, da je pritožnik Stojan Korošec novinarju in uredniku povedal, naj se ti podatki ne objavijo. To je želel tudi zaradi lastnice podjetja Anite Gajšek, ki je zaradi »večletnega izsiljevanja in groženj« utrpela zdravstvene posledice.

Petnajsti člen kodeksa (novinar je dolžan ločiti informacijo od komentarja) naj bi novinar kršil s tem, ko je opisoval in žalil podjetje.

Novinar Zdenko Kodrič na pritožbo ni odgovoril. Urednik Aljoša Peršak je na pritožbo odgovoril.

Urednik odgovarja, da kršitev 8. člena zavrača, ker pritožniku Stojanu Korošcu ni nikdar obljubil, da mu bo zagotovljena anonimnost, saj niti ni avtor članka. Glede želje po anonimnosti je pritožniku povedal, da jo bo prenesel novinarju kot avtorju članka. Ko sta med pripravo članka z novinarjem govorila o objavi imen, sta se odločila, da z imeni ni treba operirati, vendar pa se omembi družbe Angrad nista mogla izogniti, saj je bistvo članka spor med to družbo in agencijo Zoro. Glede drugih navedb v pritožbi je urednik zapisal, da jih težko komentira, ker ni avtor članka. Urednik je v odgovoru še navedel, da je po objavi članka, ko ga je pritožnik Korošec poklical, opozoril na možnost objave popravka, ki je pritožnik ni izkoristil.

SKLEP:

Novinar Zdenko Kodrič in urednik Aljoša Peršak nista kršila 1., 2., 4., 8. in 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.


Obrazložitev:

Pritožba se nanaša na navedbe v članku o sporu med gradbenim podjetjem Angrad in nepremičninsko agencijo Zoro, hkrati pa pritožnika omenjata tudi širše ozadje navedenega spora. NČR se je pri presoji pritožbe v okviru svojih pristojnosti ukvarjalo samo z navedbami v konkretnem članku, zoper katerega je vložena pritožba, ni pa pristojno za odločanje o okoliščinah samega spora.

Glede očitane kršitve 1. člena NČR ugotavlja, da je novinar v članku zapisal, da v navedeni zadevi »ne gre za velike mahinacije in ovadbe«, kar je preveril pri policiji. Novinar v članku namreč zapiše, da mu je tiskovni predstavnik mariborske policije Bojan Kitel povedal, da je njegova služba podatke o ovadbi »preverila pri kriminalistih in Policijski postaji Slovenska Bistrica in ugotovila, da niso sprejeli nobene prijave«. Iz navedenega izhaja, da je novinar informacijo o obstoju ovadbe preveril samo pri policiji, ne pa tudi pri tožilstvu. Pritožnika v pritožbi navajata številna dejstva in podrobnosti, povezane z vloženo ovadbo – številko ovadbe, da je bila ovadba vložena pri tožilstvu in ne policiji, da je bila pred kratkim zavržena ter da oškodovanci nadaljujejo pregon. Novinar na pritožbo ni odgovoril in pojasnil razlogov, da vložene ovadbe ni omenil ali razogov, zakaj informacije ni preverjal pri tožilstvu. Zato NČR ne vidi razlogov, da pritožnikoma ne bi verjelo, da je ovadba vložena. Vendar pa pritožnika tudi navajata, da je bila ovadba pred kratkim s strani tožilstva zavržena, kar pomeni, da dejstvo, da novinar obstoja ovadbe ni preveril pri tožilstvu, ne vpliva na vsebino članka. Zato NČR meni, da v tem pogledu novinar ni kršil 1. člena Kodeksa.

Glede očitka, da je novinar kršil 1. člen Kodeksa z navedbo, »da je banka ustavila prodajo« stanovanj, NČR ugotavlja, da to dejstvo izhaja tudi iz navedb pritožnikov, saj priznavata, da so bile plombe »tudi od bank, ki so delno financirale projekt«, kar po razumevanju NČR pomeni, da so banke kot upnice uveljavile prepoved odtujitve in obremenitve predmetnih nepremičnin. Glede na navedeno NČR ugotavlja, da s to navedbo novinar ni kršil 1. člena Kodeksa.

Glede očitka, da je novinar kršil 1. člen Kodeksa z navedbo, da se je podjetju Angrad ustavil dotok denarja in da ni imelo sredstev za pokrivanje kreditov, NČR na osnovi javno dostopnih podatkov AJPES ugotavlja, da ima podjetje blokiran račun, kar potrjuje novinarjeve navedbe v članku. Glede na navedeno NČR ugotavlja, da s to navedbo novinar ni kršil 1. člena Kodeksa.

Glede očitane kršitve 2. člena Kodeksa NČR ugotavlja, da članek ni nekorekten ali osebno žaljiv. Besedilo, ki ga pritožnika ocenjujeta kot žaljivo, se glasi: »Domneve o nepravilnostih pri prodaji nepremičnin so bile za javnost zanimive tudi zaradi 1,1 milijona evrov in sedmih stanovanjskih hiš. V Slovenski Bistrici namreč ni prav pogost primer, da bi neko zasebno gradbeno podjetje s pomočjo nepremičninske agencije prodajalo toliko hiš na en mah.« Po oceni NČR navedeno besedilo do podjetja Angrad ni v ničemer žaljivo, temveč izpostavlja neobičajnost tovrstne situacije, ki pa je ni mogoče enačiti z žaljivostjo ali nekorektnostjo. Glede na navedeno NČR ugotavlja, da novinar ni kršil 2. člena Kodeksa.

Glede očitane kršitve 4. člena Kodeksa NČR ugotavlja, da so v članku navedene vse ključne informacije, ki so pomembne za razumevanje obravnavane teme – iz članka je razvidno, da gre za kompleksen spor med gradbenim podjetjem Angrad in nepremičninsko agencijo Zoro, kar potrjujeta tudi pritožnika v pritožbi, ko opisujeta vse odprte postopke, ki potekajo v zvezi z predmetnimi nepremičninami. Iz članka je tudi razvidno, da so v spor prek kreditov vpletene banke, kar potrjujeta tudi pritožnika. NČR verjame pritožnikoma, da v članek niso vključene vse podrobnosti in okoliščine spora, vendar hkrati poudarja, da narava novinarskega dela in omejitve pri dolžini besedil ne dopuščajo vključitve vseh podrobnosti v članek. NČR je že ugotovilo, da je novinar najbrž spregledal možnost, da bi bila ovadba lahko vložena tudi na tožilstvu, nima pa nobenega dokaza, da je to dejstvo namenoma zamolčal. Zato kršitve 4. člena Kodeksa ni prepoznalo.

V povezavi z očitkom o kršitvi 8. člena Kodeksa NČR ugotavlja, da novinar ni razkril vira, od katerega je dobil informacije, zato kršitve 8. člena Kodeksa ni bilo.

V zvezi z očitkom o kršitvi 15. člena Kodeksa NČR ugotavlja, da pritožnika nista navedla, v katerem delu besedila novinar ni ločeval med informacijo in komentarjem. Pritožnika zgolj pavšalno navajata, da je navedeni člen kršen s tem, ko je novinar opisoval in žalil podjetje. Da članek ne vsebuje žalitev, je NČR ugotovilo že v zvezi z očitkom o kršitvi 2. člena Kodeksa. V katerem delu novinar opisuje podjetje in ne ločuje med informacijo in komentarjem, pa pritožnika v pritožbi kljub pozivu k dopolnitvi in izrecni opredelitvi spornih navedb v članku nista navedla. Glede na navedeno NČR ni ugotovilo kršitve 15. člena Kodeksa. Prav tako 15. člena Kodeksa ni kršil urednik, saj ni avtor članka.

Glede na to, da novinar Kodeksa ni kršil, ga ni kršil niti urednik.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 13. 6. 2012

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča