Nogometni klub Olimpija proti novinarju Dela Gorazdu Nejedlyju

Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Davorin Koron, Neža Kogovšek Šalamon, Lea Širok in Alma M. Sedlar (člani), je na seji 19. decembra 2012 v primeru Nogometni klub Olimpija proti novinarju Dela Gorazdu Nejedlyju ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Nogometni klub Olimpija proti novinarju Dela Gorazdu Nejedlyju

Nogometni klub Olimpija (pritožnik) novinarju očita, da je z eno od navedb v članku »Ljubljančani na obisk v Domžale z jugom v hrbet«, ki je bil objavljen 22. 9. 2012 v Delu, kršil 1. člen (novinar mora preverjati točnost zbranih informacij) in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (KNS) (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo).

Kodeks naj bi novinar kršil z navedbo: »Ljubljančani so v zmagovalnem naletu, ki dviguje samozavest in ambicije, ter vedo, da se še drugič ne bodo pustili ujeti na domžalske agresivne limanice. Da so spet na »ti« s sodniki, je le še en kamenček v mozaiku preobrazbe moštva in igralcev, ki po malem potrebujejo ugoden veter v hrbet. Matej Jug je za Olimpijo kot júgo – topel in vlažen!«

Pritožnik novinarju očita, da naj bi s to navedbo namigoval, da ima NK Olimpija pri svojem delu pomoč sodnikov, saj da je bil Matej Jug glavni sodnik tekme, o kateri je novinar poročal, vendar pa da pritožnik ni deležen nikakršne sodniške pomoči in tudi ni s sodniki »na ti«. S temi navedbami naj bi novinar namigoval na nepravilnost v sojenju v korist Olimpije, ne da bi imel za to kakršen koli dokaz in ne da bi preveril točnost teh informacij ali z njimi seznanil NK Olimpija.

Novinar je na pritožbo odgovoril. Meni, da v zapisu ni nič spornega in da z njim ni želel nikogar žaliti. Pojasnil je, da je njegova ocena lahko subjektivna, vendar je ustvarjena na podlagi spremljanja tekem Olimpije v tej in minulih sezonah. Utemeljitev, zakaj sklepa o povezavi med sodnikom Matejem Jugom in Olimpijo, je podal z navedbo dveh izjav tekmecev Olimpije in sicer Zlatka Zahoviča, športnega direktorja NK Maribora (ki je dejal, da so prišli odigrat pošteno tekmo, a da so že vajeni fars s strani sodnika Juga) in Oliverja Bogatinova, trenerja Mure 05 (ki je dejal, da psihološko njegov klub ni najbolje pripravljen na sodniške odločitve).

SKLEP:

Novinar Dela Gorazd Nejedly ni kršil 1. in 3. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR je najprej ugotovilo, da navedeni članek ne vsebuje le informacij o izidu posameznih tekem, ampak tudi komentar tekem, klubov, njihovih vodstev in igralcev. Z navedbami, da so igralci z nogometnim sodnikom »na ti«, da potrebujejo ugoden veter v hrbet in da je ta veter omenjeni sodnik, novinar sicer namiguje na medsebojna znanstva med igralci in sodnikom in na pristransko sojenje tega sodnika, pretirana pa je obtožba, da novinar s temi navedbami namiguje na nogometno korupcijo ali kazniva dejanja. Novinar je svojo oceno v komentarju utemeljil tudi na izjavi direktorja kluba. NČR sicer meni, da je izjava direktorja kluba, ki je tekmo izgubil, o pristranskem sojenju, lahko tudi odraz nezadovoljstva zaradi samega poraza in nima nujno zveze z dejanskim stanjem. Ne glede na navedeno pa, po oceni NČR, navedena navedba nima znakov hude obtožbe, temveč je še v dopustnih mejah komentiranja. Ker navedba nima znakov hude obtožbe, novinarju tudi ni bilo treba pridobiti odziva tistih, ki jih navedba zadeva. Glede na navedeno NČR ugotavlja, da novinar ni kršil 3. člena kodeksa.

Glede očitane kršitve 1. člena kodeksa NČR ocenjuje, da e v navedbi ni informacij, ki bi jih novinar lahko preveril. Navedba ima naravo komentarja in ne podajanja informacij. To je razvidno tudi iz uporabljene metaforike (»veter v hrbet«, biti z nekom »na ti«, da je sodnik kot júgo – moker in vlažen itd.). Glede na navedeno NČR ugotavlja, da novinar ni kršil 1. člena kodeksa.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 21. decembra 2012

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča