Boštjan Lajovic, Ladislav Lipič in Franci Perčič proti Igorju Kršinarju (Reporter)

Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nina Jerman, Davorin Koron, Alma M. Sedlar, Lea Širok, Neža Kogovšek Šalamon in Vasja Jager (člani), je na seji 16. januarja 2013 v primeru Boštjan Lajovic, Ladislav Lipič in Franci Perčič (v nadaljevanju pritožniki) proti novinarju tednika Reporter Igorju Kršinarju ugotovilo, da je kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Boštjan Lajovic, Ladislav Lipič in Franci Perčič (v nadaljevanju pritožniki) proti novinarju tednika Reporter Igorju Kršinarju

Pritožniki novinarju Igorju Kršinarju očitajo, da je v prispevku z naslovom Veterani bi vrgli vlado in pobrali desetino zaslužka vsem državljanom, objavljenem 23. avgusta 2012 na spletnem portalu reporter.si, kršil 1., 2., 3., 5., in 6. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Članek se nanaša na odprto pismo dolenjskih teritorialcev, v katerem podpisniki izražajo svoje nestrinjanje s stanjem v državi in predlagajo ukrepe. Po trditvah pritožnikov so navedbe v članku, na katerega se pritožba nanaša, naslednje: »Po naših virih se za njim skrivajo ‘strici iz ozadja’, ki so botrovali pri razvpitem odlikovanju Tomaža Ertla. Pravijo, da je center v koordinaciji veteranskih organizacij pri predsedniku republike Danilu Turku, kjer naj bi tekst tudi nastal s pomočjo svetovalca Boštjana Lajovica. V akcijo pa naj bi bili neposredno vključeni še Turkova svetovalca Franci Perčič in Ladislav Lipič.«

Pritožniki trdijo, da so te navedbe v celoti neresnične, da niso nikoli kakorkoli sodelovali pri pismu slovenskih teritorialcev. Novinar Kršinar, zatrjujejo, ni preveril točnosti zbranih informacij, s čimer naj bi kršil 1. člen kodeksa (novinar mora preveriti točnost zbranih in formacij), in ni skušal dobiti odziva pri nobenem od pritožnikov, kar pomeni kršitev 3. člena (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo). Ker ni opozoril, da gre za ugibanje, je po mnenju pritožnikov kršil 5. člen (ko novinar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti). Ker ni navedel vira informacije, naj bi kršil 6. člen (novinar mora, kadar je le mogoče, navesti vir informacije). Pritožniki menijo, da jim je bila z objavo omenjenega prispevka storjena moralna, strokovna in tudi materialna škoda, saj navedba novinarja namiguje, da naj bi sodelovali pri nastanku besedila, ki ga opiše z izrazito negativno konotacijo. S tem naj bi novinar poleg 3. kršil tudi 2. člen kodeksa (novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev).

Novinar Igor Kršinar na pritožbo ni odgovoril.

SKLEP:

Novinar in urednik Igor Kršinar je kršil 1. in 6. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršil 2., 3. in 5. člena.

Obrazložitev:

Novinar je zapisal, »da naj bi tekst tudi nastal s pomočjo svetovalca Boštjana Lajovica«, in v nadaljevanju »v akcijo pa naj bi bili neposredno vključeni še Turkova svetovalca Franci Perčič in Ladislav Lipič …« Točnosti te informacije novinar po dostopnih informacijah ni preveril pri pritožnikih, prav tako pa razsodišču ni predložil dokazil, da je informacijo preveril pri drugih virih. NČR zato ugotavlja, da je novinar kršil 1. člen kodeksa.

2. člena kodeksa novinar ni kršil. NČR namreč meni, da pripisovanje pripadnosti pritožnikov krogu, v katerem je nastalo pismo, ni žaljivo.

Prav tako po oceni NČR to ni huda obtožba, torej ni kršil 3. člena. Da objavlja nepotrjeno informacijo, novinar sporoča s tem, ko zapiše »po naših virih« in ko svoje navedbe z »naj bi« postavlja v pogojno obliko, zato ni kršil 5. člena. To pa ga ne odvezuje dolžnosti, da točnost takšnih informacij preveri. Tega ni storil, zato je NČR odločilo, da je, kot rečeno, kršil 1. člen kodeksa.

Novinar je kršil 6. člen kodeksa, ki novinarja zavezuje, da mora navesti vir informacij, saj vira ni navedel. Razsodišču tudi ni pojasnil, zakaj ni navedel vira, to tudi ni razvidno iz članka.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 30. januarja 2013

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča