Mestna občina Kranj proti novinarju Dnevnika Miranu Šubicu


Prispevek_Šubic

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Lea Širok, Alma M. Sedlar, Neža Kogovšek Šalamon, Nina Jerman, Davorin Koron in Vasja Jager (člani), je na seji 16. januarja 2013 v primeru Mestna občina Kranj, zanjo župan Mohor Bogataj, proti novinarju Dnevnika Miranu Šubicu ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: Mestna občina Kranj, zanjo župan Mohor Bogataj, proti novinarju Dnevnika Miranu Šubicu

Pritožnica novinarju očita, da je kršil 1. in 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Prvi člen, ki pravi: »Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake — četudi nenamerne — mora priznati in popraviti. V tem primeru NČR lahko presodi, da novinar ni kršil kodeksa,« naj bi novinar kršil z več trditvami podobne vsebine, med drugim s trditvijo: »Kranjski podžupan je dva letnika fakultete in diplomo naredil v manj kot letu dni«. Pritožujejo se še nad drugimi navedki z enako vsebino, z vsemi naj bi kršil 1. člen kodeksa: »Za vse skupaj je potreboval manj kot leto in pol«, »Homan je tako dvoletni študij smeri komunalni inženir skupaj z diplomo opravil v slabem letu dni«, »Če povzamemo, je kranjski podžupan leta 2003 imel poklicno izobrazbo neustrezne smeri, do junija 2005 pa je uspel pridobiti ustrezni poklic, zaključiti šolo in dveletni študij absolvirati s čisto desetko«. Pritožniki pritrjujejo, da je podžupan Mestne občine Kranj Bojan Homan svoj strokovni naziv komunalni inženir pridobil na višješolskem zavodu EDC Kranj, po njihovem pa ne drži, da bi ga pridobil v manj kot letu dni. Iz dokumentacije je razvidno, pravijo, da se je najprej 1. 10. 2002 vpisal v program prekvalifikacije, opraviti pa je moral še preskus znanja na nivoju poklicne mature, zato se v študijskem letu 2003/2004 ni mogel vpisati na EDC, je pa lahko obiskoval predavanja, saj so bila ta javna. Šolanje in študij za dosego naziva, pravijo na mestni občini, je pri podžupanu trajalo dve leti in devet mesecev.

Druga sporna trditev, s katero naj bi novinar prekršil 1. člen kodeksa, naj bi bila: »Nekdanji poslanec SDS, zdaj pa kranjski poklicni podžupan Bojan Homan, je še pred desetimi leti imel zgolj poklicno izobrazbo, dokler ni na fakulteti, ki jo vodi njegova strankarska kolegica, nenavadno hitro opravil maturo in diplomo ter pridobil naziv komunalnega inženirja. Trditev o skrajšanem šolanju, kot so menili že prej, ni resnična, poleg tega EDC Kranj ni fakulteta ampak višja strokovna šola. Direktorica te šole Darinka Rakovec pa leta 2003 ni bila svetnica SDS in torej ne strankarska kolegica podžupana, temveč je bila svetnica Liste za Kranj. Pri vseh teh trditvah pritožniki prepoznavajo tudi kršitev 2. člena kodeksa, ki pravi, da se mora novinar izogibati nekorektnemu in osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev.

Prvi člen naj bi novinar kršil tudi s trditvijo: »Koalicija župana Mohorja Bogataja skoraj dve leti po volitvah te največje naložbe v zgodovini občine še ni začela.« Po trditvah pritožnikov se projekt 50 milijonov evrov vredne naložbe gradnje kanalizacije odvija po načrtih, tečejo pa pripravljalna dela, pridobljenih je tudi večina gradbenih dovoljenj.

Novinar Miran Šubic je na pritožbo odgovoril. Pritožbe, kot pravi, »ne razume«, meni pa, da je gradivo »svojevrstna oblika pritiska častnega razsodišča« nanj. Sicer pa pojasnjuje okoliščine nekaterih očitkov. Navedba, da je bila svetnica Rakovčeva na listi SDS, je nastala v uredništvu (novinar prilaga svoj izvirni tekst, v katerem te navedbe ni), na kar je uredništvo tudi opozoril. Vendar napako uredništva razume, saj sta bila Rakovčeva in Homan leta 2008 na listi kandidatov SDS za Državni zbor. Tudi izraz »fakulteta »namesto »višješolski zavod« je v besedilo po novinarjevih navedbah prišel v uredništvu.

Vsi podatki v besedilu so navedeni kot navedki vpletenih, Darinke Rakovec in Bojan Homana. Sam jih je tudi preveril. Opisuje Homanovo študijsko pot: leta 2003 je imel podžupan poklicno izobrazbo, moral je opraviti prekvalifikacijo iz mizarja v trgovskega poslovodjo, potem pa še prekvalifikacijo v gradbeni poklic – s čemer bi lahko postal komunalni inženir. Tudi to je opravil leta 2003. Leta 2004 je opravil maturo, ki mu je omogočala vpis jeseni istega leta. Šteje pa dejanski vpis v šolanje, ne prostovoljna udeležba na predavanjih. V dobo šolanja se štejejo še izpiti in na koncu diploma. Junija 2005, torej devet mesecev po dejanskem vpisu, je Homan diplomiral, naslova diplomske naloge pa se danes ne spomni. Vsi dokumenti dokazujejo, da je sicer Bojan Homan celotni šolski cikel od poklicne šole res opravil v dobrih dveh letih, toda besedilo ne govori o celotnem šolanju, ampak o zadnji fazi, torej šolanju na visokošolskem zavodu.

O naložbi v kanalizacijo pa Miran Šubic pravi, da Mestna občina Kranj do sredine decembra, torej po nastanku članka, še ni dobila nobenega soglasja RS in EU o naložbi, o čemer so poročali domala vsi slovenski mediji.

SKLEP:

Novinar Miran Šubic ni kršil 1. in 2. člena Kodeksa novinarje Slovenije.

Obrazložitev:

Razsodišče ni imelo razloga, da bi podvomilo v novinarjevo trditev, da je podžupan Mestne občine Kranj študij na visokošolskem zavodu EDC končal v manj kot letu dni. Konec koncev temu ne nasprotujejo niti pritožniki, ki hočejo obdobje podžupanovega študija razširiti še na obdobje, ko je ta opravljal prekvalifikacije in maturo, kar je bil sploh pogoj za vpis na študij. Pritožniki so pozabili omeniti, kdaj je Homan študij končal, kar je dovolj natančno navedel novinar: Homan se je vpisal jeseni 2004 in diplomiral junija 2005, torej je za višješolski študij porabil manj kot leto dni, kar je tudi navedeno v članku.

Razsodišče je preverilo novinarjeve navedbe o tem, da so podatek o domnevnem članstvu svetnice Darinke Rakovec v SDS dodali v uredništvu in ugotovilo, da je njegova trditev točna. To je napaka uredništva. Ker se pritožniki niso pritožili na delo uredništva, NČR o odgovornosti uredništva ni razsojalo. Enako velja za izraz »fakulteta«, ki ga v Šubičevem izvirnem besedilu ni mogoče najti, v uredništvu pa dopuščajo, da gre za njihovo napako.Novinarsko častno razsodišče meni, da je novinarjeva razlaga o neuresničenem projektu kanalizacije prepričljivejša od splošne in nedokazljive razlage pritožnikov, saj ji v članku posredno pritrjuje tudi Bojan Homan, ko pravi, da sredstva zanjo še niso zagotovljena in da tudi sam ne more jamčiti, da bodo. Nobena od trditev avtorja ni osebno žaljiva, zato NČR ni ugotovilo kršitve 2. člena kodeksa.

NČR v ponujanju možnosti novinarju, da pred razsojanjem odgovori na obtožbe, ne vidi nobene »svojevrstne oblike pritiska razsodišča« na novinarja.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 30. januarja 2013

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča