Marko Golob in Danilo Grašič proti Kseniji Koren in Iztoku Hočevarju (finance.si)


Prispevki_Koren _Hočevar


Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Alma M. Sedlar, Lea Širok, Neža Kogovšek Šalamon, Mario Belovič in Vasja Jager (člani), je na seji 6. marca 2013 v primeru Marko Golob in Danilo Grašič proti Kseniji Koren in Iztoku Hočevarju, finance.si, ugotovilo, da sta novinarja kršila Kodeks novinarjev Slovenije.


Primer: Marko Golob in Danilo Grašič proti Kseniji Koren in Iztoku Hočevarju, novinarjema finance.si

Marko Golob in Danilo Grašič, tedaj člana uprave AUKN, sta vložila pritožbo proti novinarjema spletne strani finance.si, ker sta po njunem mnenju v članku Vlada in tožilstvo nad Goloba in Grašiča, objavljenem v finance.si 14. junija 2012 ob 9.54 z objavo vrste hudih obtožb na njun račun kršila 1., 3. in 6. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Članek je bil objavljen 14. junija ob 9.54. V njem so bile za pritožnika v članku sporne trditve, da »vlada bo po naših zanesljivih informacijah razpravljala o začetku postopka« proti pritožnikoma zaradi ugotavljanja kazenske in odškodninske odgovornosti zaradi eklatantne kršitve vladnega sklepa o uveljavljanju pravice lastnika na skupščini Zavarovalnice Triglav. Zapišejo tudi, sicer v pogojniku, da naj bi državno tožilstvo že vodilo predkazenski postopek zaradi sprejema obljube koristi in sprejema obljube darila, saj naj bi se v zameno za nagajanja na skupščinah dogovarjala za novo zaposlitev v družbah, ki so imele od delovanj na skupščini neposredno korist. Po mnenju pritožnikov gre za neresnične informacije, ki bi jih morala novinarja pred objavo preveriti. Ker tega nista storila, sta po mnenju pritožnikov kršila 1. člen Kodeksa.

Kot dokaz, da novinarja informacije nista preverila, sta pritožnika pritožbi priložila uradni odgovor Specializiranega državnega tožilstva RS, iz katerega je razvidno, da to zoper njiju ne vodi nobenega postopka, informacijo glede razprave vlade o začetku postopka njune kazenske odgovornosti pa sta novinarja popravljala po odzivu pritožnikov.

Ob 9.58 je novinarka preko elektronske pošte prosila Agencijo za odziv pritožnikov na objavljene navedbe, Agencija je odgovorila ob 10.50, ob 11.18 pa je bil članek na spletu popravljen. Trditev »vlada bo razpravljala o začetku postopka« so spremenili v »vlada naj bi načrtovala uvrstitev razprave«, formulacijo »eklatantne kršitve« so izbrisali, pod članek pa dodali odstavek, da pritožnika ostro zanikata, da naj bi se v zameno za nagajanje na skupščinah dogovarjala za novo zaposlitev, in da bosta za zaščito svojega imena uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva. Na koncu so v skladu z Zakonom o medijih v celoti objavili odgovor AUKN.

Ob 13.00 je bil prvotni (9.54) »vlada bo danes« in poznejši (11.18) »naj bi danes razpravljala« spremenjen v »danes ni razpravljala« z dodatkom, da so seje vlade vsak teden.

Pritožnika menita, da ni bilo nobenega razloga, da novinarja s prispevkom ne bi mogla počakati eno uro in preveriti preverljivih informacij na tožilstvu in vladi ter pridobiti odziv pritožnikov, saj da v tem primeru interes javnosti ni bil tako velik, da z objavo ne bi mogli počakati eno uro. Po njunem mnenju je škoda, povzročena pritožnikoma zaradi tekme »biti prvi«, nesorazmerno velika v primerjavi s škodo, ki bi jo utrpele finance.si, če neuradne informacije ne bi objavile prve, naknadno objavljen celoten odgovor AUKN pa da dejstva ne spremeni.

Trditev, čeprav v pogojniku, da naj bi državno tožilstvo vodilo predkazenski postopek zaradi sprejema obljube koristi in sprejema obljube darila, saj naj bi se v zameno za nagajanja na skupščinah dogovarjala za novo zaposlitev v družbah, ki so imele od delovanj na skupščini neposredno korist, opredeljujeta pritožnika kot hudo obtožbo, zaradi česar bi morala novinarja pridobiti njun odziv. Ker tega nista storila, sta po mnenju pritožnikov novinarja kršila tudi 3. člen Kodeksa.

Ker nista navedla vira informacij, sta po mnenju pritožnikov kršila tudi 6. člen Kodeksa.

Novinarja sta v odgovoru na pritožbo kršitve kodeksa zanikala. Sklicujeta se na dikcijo 3. člena kodeksa, po katerem mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Trdita, da sta jih pridobila »takoj, ko je bilo mogoče«.

Svojega vira informacije ne razkrivata, priznavata, da se je informacija glede tožilstva izkazala za neresnično, a sta prepričana, da sta z dopolnitvijo članka po odgovoru prizadetih (3. verzija ob 13.00) javnost seznanila s pravilnimi dejstvi. Zatrjujeta, da je bila objava neuradne informacije v javnem interesu.

SKLEP:

Novinarja sta kršila 1. in 3. člen Kodeksa, nista pa kršila 6. člena.

Obrazložitev:

Novinarja sta kršila 1. člen, ker pred objavo prispevka, objavljenega ob 9.54, nista preverila točnosti informacij, kar sta pritožnika dokazala s prilogama. Tudi v pogojniku zapisano informacijo o predkazenskem postopku na državnem tožilstvu bi morala novinarja preveriti.

NČR ugotavlja, da sta novinarja z objavo hude obtožbe, »da naj bi državno tožilstvo že vodilo predkazenski postopek zaradi sprejema obljube koristi in sprejema obljube darila«, za katero nista pridobila odziva prizadetih, kršila 3. člen Kodeksa. Novinarka je Agencijo prosila za komentar štiri minute po objavi prispevka, ob 9.58, in odgovor dobila že čez 52 minut, kar pomeni, da bi lahko z objavo članka zaradi spoštovanja novinarske etike počakala eno uro. Javnost ne bi bila v ničemer prikrajšana in pravica do obveščenosti v ničemer kršena. Za novinarsko prakso je neobičajno, da bi prizadete zaprosili za odziv na že objavljene informacije, saj bi to pomenilo, da novinarjem ne bi bilo treba ničesar več preverjati, ampak bi prizadeti napačne informacije popravljali sami, novinarji pa bi pojasnila objavljali naknadno.

Novinarja nista kršila 6. člena Kodeksa, ker jima vira informacij ni treba razkriti, seveda pa s tem prevzameta odgovornost za resničnost informacije, ki bi jo lahko oziroma morala preveriti, kar je NČR že prepoznalo kot kršitev 1. člena Kodeksa.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeležence v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 10. aprila 2013

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča