Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Nina Jerman, Lea Širok in Davorin Koron (člani), je na seji 26. novembra 2013 v primeru Jernej Pavlin proti Urban Červek, Delo, ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Jernej Pavlin proti Urban Červek, Delo
Jernej Pavlin (v nadaljevanju pritožnik) se je 19. aprila 2013 pritožil zoper 9 časopisnih, radijskih in spletnih novinarjev in novinark ter 2 televizijski voditeljici in 1 voditelja (v nadaljevanju novinarji). Pritožba zadeva novinarske prispevke in napovedi, ki so se nanašale na razglasitev sodbe v primeru Riedl na dunajskem deželnem sodišču, in sicer na del vsebine v ustnem izreku sodbe. Snemanje ni bilo dovoljeno. Ker se očitki zoper posamezne novinarje razlikujejo, je NČR primere obravnavalo posebej, v obrazložitvi primerov pa je dodalo skupni uvod.
5. aprila 2013 je sodnica Marion Zöllner na dunajskem deželnem sodišču razglasila obsodilno sodbo zoper Wolfganga Riedla. Pritožnik navaja, da so o tem poročali skoraj vsi slovenski mediji in da so Zöllnerjevi pripisali izjavo, ki je ni nikoli izrekla. Ta, po mnenju pritožnika neresnična izjava se je glasila: Sodnica je dejala še: Ni dvoma, slovenski politiki so bili podkupljeni, da so priredili razpis v korist Patrie. Domnevno neresnično izjavo naj bi (prvi) zapisal Urban Červek, objavljena pa je bila na spletni strani Dela 5. aprila 2013 ob 16.46.
Pritožnik zatrjuje, da sodnica Zöllnerjeva ni tega nikoli izjavila. V resnici naj bi dejala, da »obstaja verjetnost, da je bil nekdo v Sloveniji podkupljen«. Tiskovna predstavnica sodišča Christine Salzborn naj bi namreč po poročanju tednika Demokracija (12. aprila 2013 na spletni strani ob 10.33) izjavila, da ne držijo navedbe, da bi sodnica med izrekom sodbe dejala, da so bili slovenski politiki podkupljeni, temveč da obstaja verjetnost, da je bil nekdo v Sloveniji podkupljen.
Pritožnik ob tem navaja, da so istega dne, torej 5. aprila 2013, o odločitvi sodišča pisali tudi avstrijski mediji. Die Presse je povzel članek avstrijske tiskovne agencije APA in med drugim zapisal: Es gibt ausreichend Beweismittel, dass eine Bestechung stattgefunden hat, und das Ausschreibungsverfahren in Slowenien damit beeinflusst wurde, sagte Richterin Zöllner in ihrer Urteilsbegründung.« V prevodu: »Obstaja dovolj dokazov, da je prišlo do podkupovanja, ki je vplivalo na razpisne postopke v Sloveniji, je dejala sodnica Zöllner v obrazložitvi razsodbe. Tudi Der Standard, navaja pritožnik, ni omenil, da »ni dvoma, da so bili slovenski politiki podkupljeni«. Navaja tudi zapis iz Mladine, ki se glasi: »Der Senat ist der Meinung, dass eine Bestechung stattgefunden hat und dass das Ausschreibungsverfahren in Slowenien beeinflusst wurde.« Ob izreku sodbe v primeru Patria na Dunaju sta bila prisotna dva avstrijska novinarja, dopisnik avstrijske tiskovne agencije Štefan Vospernik in graški novinar Herwig g. Holler. Ker je bilo snemanje prepovedano, sta si sodničine besede zapisovala. Oba sta slišala iste besede v sodbi, /…/ in sicer da senat sodišča meni, »da je prišlo do podkupovanja in da se je vplivalo na razpisni postopek v Sloveniji« (Mladina, 12. april 2013). Po mnenju pritožnika navedeno neizpodbitno dokazuje, da sodnica ni nikoli dejala, da »ni dvoma, slovenski politiki so bili podkupljeni, da so priredili razpis v korist Patrie«.
Novinar Urban Červek naj bi z objavo neresnične izjave kršil 1. člen kodeksa (novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake – četudi nenamerne – mora priznati in popraviti). Ta člen naj bi kršil, ker pred objavo ni preveril točnosti zbranih informacij. 2. člen, ki določa, da se mora novinar izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev, naj bi kršil, ker da »objava izmišljene izjave je milo rečeno nekorektno predstavljanje podatkov«. 11. člen, ki določa, da sta plagiatorstvo in ponarejanje dokumentov nedopustna, naj bi tako kot vsi drugi navedeni novinarji kršil, ker da »zapis in objava izmišljene izjave pomenita ponarejanje«. 25. člen, po katerem je nedopustno prepletati ali združevati novinarska in oglaševalska ali politično propagandna besedila, nedopustni pa so tudi hibridi med oglaševalskimi ali politično propagandnimi in novinarskimi vsebinami, naj bi kršil, ker je kot vsi drugi novinarji, navedeni v pritožbi, sledil »politično propagandnim namenom ustvariti vtis »podkupljenih politikov v Sloveniji«, ki naj bi razpis zaradi podkupnin v Sloveniji tudi dejansko, sedaj podkrepljeno z izmišljeno izjavo sodnice Zöllnerjeve, priredili.«
Urban Červek je na pritožbo odgovoril; zavrača vse očitke. Zatrjuje, da nikakor ni želel manipulirati z izjavami sodnice. V rubriki Tema dneva (objavljeni dan po sodbi 6. aprila 2013) je, kot pravi, izrecno izpostavil, da se je sodnica izognila omembi politikov oziroma Janeza Janše, ampak je govorila o »odločevalcih«, in nato navedel, kakšna je edina možna razlaga te sodbe. Novinar še pojasnjuje, da je šlo za korespondenco z uredništvom Dela.si po SMS sporočilih, v katerih je lahko le na kratko strnil prvo informacijo po izreku sodbe, besedilo je nato v obliki članka objavilo uredništvo spletnega Dela. V SMS sporočilu je takoj po izreku sodbe zgolj povzel bistveni sklep sodišča in zapisal: Sodnica je dejala še: Ni dvoma, slovenski politiki so bili podkupljeni, da so priredili razpis v korist Patrie. Dobesedni citat izjave sodnice pa je – tako novinar – navedel v članku, objavljenem dan po sodbi v tiskani izdaji Dela. Citat se glasi: Obstaja dovolj dokazov, da so vpleteni podkupovali v zameno za prilagoditev razpisa za nakup oklepnikov 8×8 v korist finske Patrie. Dokumenti dokazujejo, da je obstajal načrt, kako priskrbeti denar za podkupnine in to transakcijo prikriti pred avstrijskimi organi. Navedbe Riedla so bile neverodostojne. In zakaj bi se sicer vedno znova v zapiskih pojavljal zaznamek »stranka«? Zakaj bi se v poslu Jožeta Zagožna pojavilo podjetje Gorenje? Takšnih ‘naključij’ je preveč. (konec citata sodnice). Novinar kot pomembno dejstvo izpostavlja, da je sodnica v izreku sodbe navedla »stranko«, torej politično stranko SDS, in Jožeta Zagožna, visokega politika SDS. Dodaja, da na podlagi trditve, da sodnica ni izrekla besede »politiki«’, ni mogoče dokazovati, da ti niso bili »podkupovani« oziroma da Riedl ni bil obsojen zaradi podkupovanj politikov. Novinar meni, da je bilo vsem poročevalcem s procesa povsem jasno, kdo so bili »odločevalci«. To naj bi dokazovale »enotne interpretacije in zapisi kolegov«, ki naj bi prav po mnenju pritožnika prav tako kršili kodeks. Novinar poudarja, da je za razumevanje primera nujno poznati obtožnico.
V prvi točki te med drugim piše: »Dunajsko državno tožilstvo obtožuje, da so na Dunaju, v Liechtensteinu, na Finskem in v Sloveniji Riedl, Wolf, ki ga trenutno kazensko preganjajo v Sloveniji, ter Reijo Niittynen, Heikki Hulkkonen in Tuomas Korpi, ki jih trenutno preiskujejo finski organi pregona, zavestno in naklepno sodelovali kot sostorilci med postopkom pripravljanja javnega razpisa Republike Slovenije za nakup 135 oklepnih transportnih vozil 8×8, na še neugotovljen dan, v vsakem primeru pa po 1. januarju 2005 in pred 2. septembrom 2005, Ivanu »Janezu« Janši, tedanjemu premierju Republike Slovenije, prek njegovega posrednika dr. Jožeta Zagožna, osebnega prijatelja Ivana »Janeza« Janše in tedanjega poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije, ponudil dogovor, da če bo lokalni partner podjetja »Patria Vehicles Oy« izbran po željah vladajoče stranke SDS (podčrtal U. Č.), zagotovil, da javni razpis Republike Slovenije za nakup 135 oklepnih transportnih vozil 8×8, ki je bil še v postopku priprave, ne bo prikrojen produktu neposrednega tekmeca STEYR Spezialfahrzeuge Ges.m.b.H (SSF), vozilu Pandur II, temveč vozilu, ki ga bo ponudila »Patria Vehicles Oy«, in dokončno zagotovil, da bo na razpisu izbrana »Patria Vehicles Oy«, da bodo po dodelitvi posla ponudniku »Patria Vehicles Oy« izplačali dr. Jožetu Zagožnu ali njegovemu zaupniku znesek 900.000 €, pa tudi naj bi s preplačilom lokalnemu partnerju Rotis d.o.o. za opravljene storitve zagotovili 5-odstotni dobiček, ki naj bi ga nato Ivan Črnkovič kot poslovodja družbe Rotis d.o.o. razdelil med Ivana Črnkoviča, Antona Krkoviča, dr. Jožeta Zagožna in premierjevo stranko SDS. …“
Novinar poudarja, da je bil Riedl lahko obsojen po tej točki obtožnice, če je bilo dejanje nedvomno dokazano. Zato po njegovem ni nobenega dvoma, da je bila njegova navedba (ki ni bila citat, temveč sklep, zato je ni dal v navednice) točna v vseh treh pomenskih sklopih: da za sodnico ni bilo dvoma, o podkupovanju slovenskih politikov, da so priredili razpis v korist Patrie. Novinar v svojem odgovoru še poziva NČR, naj se opredeli do množične prijave novinarjev na NČR, ker da gre morda za zlorabo razsodišča v politične namene.