Jani Soršak proti Karmen Špacapan (Svet24, svet24.si)


Prispevek_svet24


Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Mario Belovič, Vasja Jager, Nina Jerman, Alma M. Sedlar (člani), je na seji 18. 12. 2013 v primeru Jani Soršak proti Karmen Špacapan (Svet24, svet24.si) ugotovilo, da je urednica kršila Kodeks novinarjev Slovenije.


Primer: Jani Soršak proti Karmen Špacapan (Svet24, svet24.si)

Dne 19. 9. 2013 je časnik Svet24 na svoji spletni strani objavil prispevek z naslovom „Soršak naj bi pijančeval, osvajal in razgrajal“, ki je bil kasneje objavljen tudi v tiskani izdaji omenjenega medija. V njem neznani avtor, podpisan zgolj z začetnicami I. P., poroča o anonimnem dopisu, ki naj bi ga prejeli v uredništvu in v katerem nekdanjemu direktorju Urada za varstvo konkurence Janiju Soršaku njegovi takratni uslužbenci očitajo vrsto moralno spornih pa tudi kaznivih dejanj – med njimi mobing zaposlenih, uživanje alkohola med delovnim časom, „čudne posle z Mercatorjem“, vpletenost v kriminalistične postopke, zlorabo položaja, neupravičeno obračunavanje potnih stroškov za zasebne poti in klientelistično zaposlovanje.

Pritožnik dokazuje, da sta s tem anonimni avtor prispevka in njegova urednica prekršila 1. člen kodeksa (Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam…), saj navedb iz anonimke nista niti poskusila preveriti pri njem, kar jima – saj gre po njegovem mnenju za hude obtožbe – še posebej nalaga tudi 3. člen kodeksa (Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo…).

Z uporabo ekspresivnih označb o pritožnikovi osebnosti, videzu in delovanju (…deluje, kot da bi bil vsak večer pri maši…, nad njimi (zaposlenimi, opomba NČR) se izživlja…, je bil Soršak nekaj časa celo zaposlen pri Senici, od koder pa naj bi moral pobrati šila in kopita, ko je prišla na dan njegova nasilnost…) naj bi urednica in novinar prekršila tudi 2. člen kodeksa (Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev.). Pritožnik še navaja, da sta z neupoštevanjem njegove plati zgodbe ravnala tudi v neskladju s 4. členom (Novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme.), za nameček pa nista opozorila, da prispevek temelji na „ugibanjih brez vsakršne dejanske osnove“, kar je po pritožnikovem mnenju v nasprotju s 5. členom (Ko novinar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti.). Prav tako nikjer nista navedla vira obtožb oziroma (anonimnega) dopisa, s čimer naj bi kršila tudi 6. člen (Novinar mora, kadar je le mogoče, navesti vir informacije.). Z objavo fotografije pritožnika in podpisom „Kaj se skriva za nedolžno obrazno masko?“ pa naj bi urednica in avtor prispevka kršila tudi 10. člen (Montaža, napoved, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine…).

Na pritožbo je odgovorila odgovorna urednica Sveta24 Karmen Špacapan, ki ni želela razkriti identitete pisca spornega prispevka, zato v postopku pred NČR sama nosi odgovornost za njegovo objavo. Po njenem mnenju jo dejstvo, da je naslov članka napisan v pogojni obliki, zadostno zagotovilo, da bralci navedb v njem niso razumeli kot dejstva, temveč trditve, ki vsakemu posamezniku prepuščajo možnost presoje, ali jim bo verjel. Zato po njenem ne gre za hude obtožbe; svoje stališče urednica dodatno utemeljuje s sklicevanjem na ustavno zagotovljeno pravico do izražanja, zaradi katere po njenem mnenju „vsak poseg v osebnostne pravice še ne pomeni nedopustnega ravnanja.“

SKLEP:

Karmen Špacapan je kršila 1., 2., 3., 4. in 5. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršila 6. in 10. člena.

Obrazložitev:

NČR ne more pritrditi mnenju pritožnice, da ustavna pravica svobode izražanja medije odvezuje odgovornosti za objavo nepreverjenih hudih obtožb. Omenjena pravica namreč ni absolutna, temveč je omejena s pravicami drugih, predvsem do zasebnosti in osebnega dostojanstva, ki jih varujejo ustava in zakoni. Varstvo pravice do dostojanstva je tudi eden izmed namenov Kodeksa novinarjev Slovenije, po katerem presoja NČR. Opustitev skrbnosti novinarskega poročanja na osnovi »vsemogočne« pravice do svobode izražanja vodi v razpad novinarske odgovornosti in razkroj etičnih standardov, ki so temelj samoregulacije poklica.

NČR se tudi ne strinja z utemeljitvijo urednice glede uporabe pogojnega naklona pri navajanju hudih obtožb; postavljanje slednjih v pogojnik samo po sebi še ne predstavlja zadostnega mehanizma varstva dostojanstva osebe, na katero se očitki nanašajo, temveč je treba pri njihovem navajanju upoštevati člene kodeksa, ki posebej določajo to področje. Tega pa avtor spornega prispevka ni storil, zato NČR – glede na svoje stališče, da gre pri omenjenih navedbah za hude obtožbe – pritrjuje mnenju pritožnika, da je s svojim delom prekršil 1., 2., 3., 4. in 5. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, za kar je odgovorna odgovorna urednica.

Kršitev tako 1. kot 3. člena predstavlja opustitev pridobitve odziva Janija Soršaka, ki ga zadevajo obtožbe o nemoralnem in tudi nezakonitem ravnanju. Tako pisec prispevka ni ustrezno preveril točnosti zbranih informacij, pač pa se je zanašal zgolj na anonimne vire, katerih navedb ni soočil z nasprotnimi argumenti pritožnika. Tudi očitkov, da naj bi Soršaka preiskovali kriminalisti, ni preveril, čeprav bi to lahko storil po uradni poti.

Dejstvo, da je svojim bralcem zamolčal, da ni niti poskusil pridobiti Soršakovih pojasnil, predstavlja pomembno informacijo, ključno za razumevanje obravnavane teme, saj odpira prostor za domneve o namerni diskreditaciji pritožnika (na kar slednji tudi opozarja), s čimer bi bralci morali biti seznanjeni, da bi si o celotni zadevi lahko ustvarili celovito sliko. Zato je z objavo članka v takšni obliki urednica prekršila 4. člen. S podajanjem navedb v čustveno obremenjeni obliki, ki pri bralcu ne pušča prostora za dvom v Soršakovo moralno oporečnost, pa je avtor prispevka prekršil 2. člen kodeksa, za kar odgovarja urednica.

V nasprotju s 5. členom pa je dejstvo, da ob vseh spornih trditvah ni navedeno, da izhajajo iz nepotrjenih informacij. Pri večini obtožb je resda zapisano, da temeljijo na omenjeni anonimki, vendarle pa članek vsebuje kar nekaj očitkov, pri katerih ni jasno, ali gre za avtorjeva stališča ali pa je njihov vir anonimni dopis; med njimi so navedbe, da naj bi Soršaka preiskovala policija in da je bil iz odvetniške pisarne Senica odpuščen zaradi neprimernega ravnanja.

Urednica pa ni prekršila 6. člena kodeksa, saj avtor prispevka ni mogel razkriti svojih virov, ker so bili skriti za anonimnim dopisom, kar je v prispevku navedeno, NČR pa nima razlogov, da bi utemeljeno domnevalo, da novinar pozna njihove identitete. Prav tako ni kršila 10. člena kodeksa, saj sta v tem primeru objavljena slika in podpis pod njo v skladu s sporočilom članka in zato ne potvarjata njegove (za pritožnika osebno žaljive) vsebine.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 21. januarja 2014

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča