Primož Premzl proti Igorju Selanu


Prispevek_Selan.jpg


Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nina Jerman, Davorin Koron, Uroš Gramc in Lea Širok (člani), je na seji 25. marca 2014 v primeru Primož Premzl proti Igorju Selanu, novinarju Večera, ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: Primož Premzl proti Igorju Selanu

Primož Premzl zatrjuje, da je novinar Igor Selan (avtor članka Stare trte ne bo na Unescovem seznamu, ki je bil 8. oktobra 2013 objavljen v dnevniku Večer) kršil 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju Kodeksa), po katerem mora novinar preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake — četudi nenamerne — mora priznati in popraviti.

Pritožnik je leta 2010 v sodelovanju s tedanjim mestnim viničarjem Tonetom Zafošnikom izdal monografijo »Zgodba o najstarejši trti na svetu«. Pritožnik zatrjuje, da je novinarju pred objavo članka povedal, »kakšno neverjetno predrznost si je dovolila založba Ostroga, ko je brez dovoljenja uporabila celotno vsebino knjige »Zgodba o najstarejši trti na svetu« za dokumentacijo, ki je bila naročena s strani Mestne občine Maribor.« To naj bi storila – tako pritožnik – brez Premzlovega soglasja. Pritožnik zatrjuje, da je novinarju povedal, da je knjigo izdal v sodelovanju z mestnim viničarjem, kar da je avtor članka potvoril v: »Knjigo je Premzl napisal v sodelovanju z dolgoletnim mestnim viničarjem in skrbnikom Stare trte Tonetom Zafošnikom.« Članku je bila dodana fotografija s pripisom: »Pokojni mestni viničar Tone Zafošnik gradiva o Stari trti ni prepustil Ostrogi, ampak založniku Premzlu.« Pritožnik v tem vidi posplošeno redaktorjevo interpretacijo brez osnove v njegovi izjavi. Navaja, da ga je na osnovi tega zapisa poklical Zafošnikov sin in ga ogorčeno vprašal, od kdaj da je on avtor knjige in kdaj je njegov oče pritožniku prepustil gradivo o Stari trti. Pritožnik zatrjuje, da je novinarja 15. oktobra opozoril na napako in da je bil naslednji dan izpod peresa istega avtorja objavljen zapis »Spor se nadaljuje«, v katerem je novinar zbral izjave akterjev. Pritožnik je še isti dan na uredništvo Večera poslal izjavo z zahtevkom po objavi. Že naslednji dan (navaja pritožnik) je Srečko Niedorfer v kolumni zapisal: »…a tudi Premzl nima nobene osnove, da bi si avtorstvo Zafošnikovega dela lastil… kar se gredo, so banalne, mesta nevredne zgodbe.«.

Po mnenju pritožnika je na podlagi napačnega zapisa novinarja nastala večja škoda zaradi napačnega povzemanja drugih avtorjev. Pritožnik pravi, da je še isti dan zahteval dopolnitev svojega odgovora, a popravek – tako Premzl – je bil objavljen šele 23. oktobra 2013. Dva dni zatem se je na njegov zapis odzval Srečko Niedorfer in na pritožnikovo pojasnilo odgovoril. Pritožnik je svojo repliko, ki ni bila objavljena, naslovil na uredništvo, kar je rezultiralo v elektronsko opravičilo Branke Bezjak, urednice Mariborske kronike, pritožniku. Pritožnik pravi, da opravičilo sprejema, a je hkrati od Bezjakove zahteval, naj opravičilo (vključno z njegovim odgovorom) tudi objavi. Ker do objave ni prišlo, meni, da je bil kršen 1. člen Kodeksa.

Novinar je na pritožbo odgovoril. Pravi, da je pritožnik vseskozi sam zatrjeval, da je napisal knjigo skupaj z Zafošnikom. To je pritožnik – tako Selan – sprva tudi sam priznal, ko pa je ugotovil, da zvočni posnetek njunega pogovora ne obstaja, je spremenil mnenje. Priznanje potrjuje tudi pisanje pritožnika Branki Bezjak: »V prvem zapisu sta bili objavljeni dve zavajajoči trditvi, ki sta nastali na osnovi mojega lapsusa in napačne redaktorjeve interpretacije.« Novinar zatrjuje, da Premzl priznava svoj lapsus. Novinar navaja, da je neupravičena uporaba dela Premzlovega uvodnika v monografiji podlaga za Premzlov spor s podjetjem Ostroga, ki je za mariborsko občino pripravljalo dokumentacijo za vpis Stare trte na Unescov seznam in v gradivu brez dovoljenja založnika navajalo navedke tudi iz uvodnika pritožnika. V članku (Spor se nadaljuje) Premzl navaja: »V dokumentaciji Ostroge je Tone Zafošnik res naveden kot avtor, vendar je v njej uporabljenih tudi osemdeset odstotkov mojega uvodnika.« Novinar poudarja, da navedek potrjuje, da je Premzl napisal sporni del knjige, ki ga je Ostroga kopirala brez njegovega pristanka. Po mnenju novinarja je pritožnik tudi avtor dopolnil, fotografij in besedila pod fotografijami v monografiji.

Novinar še poudarja, da ne more odgovarjati za pripis pod fotografijo objavljeno v Večeru, saj gre za poseg redaktorja, prav tako ne za pisanje Srečka Niedorferja v kolumni »Žlehtno, a žlahtno«, ki je sprožilo nadaljnje nezadovoljstvo pritožnika.

SKLEP:

Novinar ni kršil 1. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Novinar je v članku Stare trte ne bo na Unescovem seznamu zapisal, da je pritožnik knjigo napisal skupaj z Zafošnikom. Ker je pritožnik iniciator nastanka monografije in avtor uvodnika, ne gre za novinarjevo napako in ne moremo govoriti o kršenju 1. člena Kodeksa. Novinar je v naslednjem (v Večeru objavljenem) članku »Spor se nadaljuje« avtorstvo tudi do potankosti preciziral, ko je navedel, da je avtor knjige Tone Zafošnik, Primož Premzl pa avtor predgovora in še nekaterih zapisov v monografiji. Večer je 23. oktobra 2013 objavil tudi pritožnikov popravek. Poleg tega je pritožnik urednici sam priznal: »V prvem zapisu sta bili objavljeni dve zavajajoči trditvi, ki sta nastali na osnovi mojega lapsusa in napačne redaktorjeve interpretacije.«


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeležence v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 23. aprila 2014

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča