Razsodba NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Lea Širok, Neža Kogovšek Šalamon in Uroš Gramc (člani), je na seji 3. junija 2014 v primeru odvetnik Jože Korpič proti Andreju Bedeku (Vestnik) ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Odvetnik Jože Korpič proti novinarju Vestnika Andreju Bedeku
Pritožnik Jože Korpič očita novinarju Vestnika Andreju Bedeku, da je v prispevku z naslovom Evri za odvetnika kar na roke?, objavljenem 28. 11. 2013 kršil 1., 3. in 24. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeks).
V časniku Vestnik je bil 28. 11. 2013 na prvi strani zapisan naslov prispevka Evri za odvetnika kar na roke?, na 3. strani pa pod enakim naslovom prispevek. Dan pred tem pa je bila na radiu Murski val objavljena napoved omenjenega prispevka. Kot ugotavlja Novinarsko častno razsodišče (v nadaljevanju NČR), je odvetnik Korpič zastopal Heleno Horvat in Avgusta Nedelica v sporu z Dragico Sirnik. 5. 11. je bila med strankami sklenjena poravnava, ki je določala, da mora Dragica Sirnik Heleni Horvat poravnati 244 evrov stroškov in v časniku Vestnik objaviti opravičilo.
Pritožnik, odvetnik Jože Korpič, novinarju očita, da je kršil 1. člen kodeksa (novinar mora preveriti točnost zbranih informacij, svoje napake mora priznati in popraviti) s tem, da je objavil le zadnja dva odstavka pritožnikovega odškodninskega zahtevka, ki ga je poslal domnevni storilki kaznivega dejanja Dragici Sirnik, ne pa celotne vsebine zahtevka. Pri tem je novinar pripisal, kot da je odvetnik zahteval plačilo celotne odškodnine na roke, pravi pritožnik. Izpuščeni del se glasi: “Odškodnino plačate na roke oziroma na naslov oškodovanke v roku 15 dni oziroma v istem roku posredujete tekst objave za javno opravičilo.” Tudi v sami poravnavi je navedeno, dodaja pritožnik, da z objavo opravičila in s poravnavo (minimalnih) stroškov 244 evrov ne bo sprožen ne kazenski ne civilni odškodninski postopek.
Po mnenju pritožnika je novinar kršil 3. člen kodeksa (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo), ko je v podnaslovu zapisal: “Za tri izvode 244 evrov.” Zapisano po mnenju pritožnika pomeni, da so bili stroški odvetnika nepravilno zaračunani. Novinar je zatrjeval, da je spornost računa preveril pri dveh odvetnikih, ki naj bi potrdila, da je previsok. Toda, tako pravi pritožnik, novinar odvetnikoma ni predložil seznama vseh opravljenih storitev, saj je zapisal: “Dokumentacijo primera, ki ga je vodil odvetnik – njegovi podatki so bili prikriti – smo dali na vpogled …” Pritožnik je prepričan, da je novinar odvetnikoma prikril njegove storitve. Razsodišču je predložil specifikacijo, ki kaže, da bi bil račun celo višji, in sicer 558,76 evra. Čeprav je bil novinar prisoten pri dogovoru pred popisom poravnave med strankami in opozorjen, kaj vse stroški zajemajo, je zapisal, da gre le za tri (verjetno pisne) izvode, ne pa za celotno storitev, pravi pritožnik. To pomeni hudo obtožbo brez preverjanja pri prizadeti stranki in torej za kršitev 3. člena kodeksa, je prepričan pritožnik.
Odvetnik Jože Korpič je tudi prepričan, da je bil novinar osebno vpleten v odškodninski postopek in je tako kršil 24. člen kodeksa (če je novinar vpleten v dogodke, o katerih poroča, mora to razkriti oziroma se kot novinar izločiti). To naj bi dokazal s tem, da je poklical v odvetniško pisarno in sporočil, da v tedniku Vestnik ne objavljajo sporočil, kakršno je opravičilo, ki ga je bila v skladu s poravnavo dolžna objaviti Dragica Sirnik. Ker tega ni storila v 15-dnevnem roku, je prišlo do ponovnega srečanja vseh vpletenih strank, ki se ga je udeležil tudi novinar.
Potem ko je prišlo med strankami do dogovora, je Dragica Sirnik opravičilo objavila. Toda objavo ji je zaračunal izdajatelj, ta pa je novinarjev delodajalec. Torej je prihodek tudi novinarjev in novinar je vpleten v dogodke, s tem pa je kršil 12. člen kodeksa, je prepričan pritožnik. Njegovo vpletenost vidi tudi v tem, da ni želel dopustiti objave opravičila “zaradi visoke naklade” časopisa.
Novinar Andrej Bedek je na očitke pritožnika odgovoril in vse zavrnil. Kot pojasnjuje, je omenjeni prispevek napisal na pobudo vpletene v dogodke, Dragice Sirnik, ki je morala objaviti opravičilo in poravnati odvetnikove stroške. Pisanja pa se je lotil predvsem zaradi tega, ker je Jože Korpič odškodninski zahtevek poslal brez pooblastila svoje stranke (Helene Horvat), k čemur ga sicer zavezuje zakon. To je bilo podpisano šele kasneje. Zakaj ni bilo pri prvem dopisu Sirnikovi pooblastila, se je novinar pozanimal pri odvetniku Korpiču, vendar je dobil le odgovor: “Dopis sem pač poslal, vendar od tega ne bo nič, ker sem dopis poslal le na izrecno željo stranke”. Ob srečanju ga je sam pritožnik vprašal, trdi novinar, kakšna je praksa objavljanja objav, kakršna je bila opravičilo Sirnikove. Pojasnil mu je, da je to stvar urednice in da takšnih stvari menda ne objavljajo. Tudi podatek o nakladi časopisa je bil odgovor na odvetnikovo vprašanje, trdi novinar.
Ker se mu je zdel znesek za odvetnikovo storitev previsok in ves postopek nepravilen, se je obrnil na odvetniško zbornico, pojasnjuje novinar. Tam so mu pojasnili, da bi moral odvetnik za svojo storitev izdati specifikacijo, in da če ni izdal računa, lahko pride pod drobnogled davčnega organa ali organov pregona. Na dopisih (odstopila mu jih je Sirnikova) je izbrisal samo podatek, za katerega odvetnika gre, zagotavlja novinar in dodaja, da sta dva odvetnika izračunala, da bi bil za tovrstne storitve (pošiljanje dopisov, postopek poravnave in za ostale stroške) najvišji možni znesek 120 evrov. Imen svojih sogovornikov, odvetnikov, ni želel razkriti, pojasnjuje.
Novinar pravi, da se je pogovarjal tudi z obema vpletenima stranema v spor in obe sta mu zatrdili, da od odvetnika nista prejeli nobenih računov ter da je Sirnikovi naročil, naj prinese Horvatovi denar (na roko) za stroške odvetnika. Tudi o tem se je pogovoril s pritožnikom. Vprašal ga je tudi, zakaj je bil prvi dopis brez pooblastila in zakaj je v dopisu Sirnikovi zapisal, da se odškodnina lahko izplača na roko. Pritožnika je seznanil, da bo o tem objavil članek, zagotavlja. Kasneje je novinar, tako pravi, ugotovil, da je odvetnik račun izdal za nazaj.
Vse očitane kršitve zanika. 1. člena ni kršil, pravi, saj da je vse informacije predstavil in preveril pri pritožniku, odvetniku Jožetu Korpiču. Nikjer ni zapisal, da bi odvetnik prejel denar na roko, temveč je le predstavil njegov dopis, v katerem predlaga, da se odškodnina plača na roko. Prav tako je le povzel besede vpletenih, da ni bil izstavljen račun.
Glede na to, da je dobil tudi odziv pritožnika in njegove odgovore v prispevku tudi objavil, ni kršil niti 3. člena kodeksa, je prepričan novinar.
V zvezi z očitkom, da je kršil 24. člen kodeksa, pa novinar zagotavlja, da ni vpleten v nobene dogodke. Vpletenih v postopke ni poznal, odvetnika pa pozna kot poročevalec iz sodnih dvoran, pravi. Prisotnost ob poravnavi mu je odvetnik izrecno dovolil. Kakšna je praksa pri objavljanju opravičil, je odvetniku razložil na njegovo vprašanje o tem, trdi. Kot dodaja, mu je bilo tudi pojasnjeno, da nima in ne sme imeti vpliva, kaj bo objavljeno v časopisu.