Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nina Jerman, Davorin Koron, Nada Ravter, Jernej Rovšek, Uroš Gramc (člani), je na seji 9. decembra 2014 v primeru Boris Matić proti novinarju Lovru Kastelicu in odgovornemu uredniku Bojanu Budji (Slovenske novice) ugotovilo, da novinar in urednik nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Boris Matić proti novinarju Lovru Kastelicu in odgovornemu uredniku Bojanu Budji, Slovenske novice
Pritožnik Boris Matić očita novinarju Slovenskih Novic Lovru Kastelicu in uredniku Bojanu Budji kršitev 4., 8., 12., 14., 17., 18., 22. in 29. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (poslej kodeksa), ki naj bi jih bila kršila z objavo članka Zamaskirana ugrabila Zorico sredi Ljubljane in jo do smrti pretepla, objavljenega 28. 6. 2014 v tiskani izdaji Slovenskih novic in istega dne ob 9.55 na spletnem portalu slovenskenovice.si. Oba članka sta namreč vsebovala ime, priimek in fotografijo priče ugrabitve Zorice Škrbič. Glede članka na spletnem portalu pritožnik piše nejasno. Pravi, da je bil članek pozneje spremenjen, pričo so preimenovali v Mašo, umaknili so tudi sliko, da je 28. 6. 2014 ob 13.32 spletnemu portalu poslal, kot sam pravi, pikro elektronsko sporočilo, da je moderator spletne strani naknadno izbrisal vse komentarje iz novice, saj bi se iz časa oddaje komentarja lahko razbralo, da je ime in priimek priče ostal v spletnem članku in zato javno dostopen tudi po 18. uri tistega dne, tudi naslednji dan imena in priimka priče umora niso izbrisali. Poleg tega pa pritožnik navaja tudi nasprotno, in sicer da je medijska hiša spretno izbrisala ime/priimek priče ter vse komentarje pod novico, kar razume pritožnik kot gesto v prid priče in ne, kot pravi, »v prid brisanju sledi izvedbe kaznivega dejanja iz strani medijske hiše, razkritje priče v predkazenskem postopku«. Poudarja, da je škoda, ki je bila priči povzročena z objavo podatkov in slike, nepopravljiva, saj kar več kot 24 ur ni prišlo do izbrisa/zakrivanja imena priče umora.
Kršitev 4. člena (Novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme.) očita pritožnik novinarju z utemeljitvijo, da bi moral storiti prav nasprotno, in sicer da bi moral informacije, v tem primeru ime in priimek, zamolčati, saj da razkritje priče ni v javnem interesu, nasprotno, z razkritjem je ogrožena njena varnost.
8. člen (Novinar se z virom informacij, ki ga sicer lahko identificira, lahko dogovori za zagotavljanje anonimnosti. Takšen vir lahko uporabi le, če informacij ni mogel pridobiti na drug način, objava pa je v javnem interesu. Novinar je dolžan spoštovati dogovor o anonimnosti vira.) naj bi bil novinar kršil, ker priči ugrabitve ni zagotovil anonimnosti.
12. člen (Novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov. Če informacij, ki so za javnost izrednega pomena, ni mogoče pridobiti drugače, mora svoje ravnanje in razloge zanj predstaviti javnosti.) naj bi bil novinar kršil, ker objava imena, priimka in slike ni izrednega pomena za javnost.
14. člen (Novinar lahko zvočno in slikovno snema ter fotografira le po privolitvi snemane oziroma fotografirane osebe. Privolitev je lahko tudi tiha (če oseba ne nasprotuje). Izjemoma sme novinar snemati, fotografirati brez privolitve, kadar utemeljeno meni, da bo na ta način razkril informacije, ki so v interesu javnosti. Razloge za svojo odločitev mora pojasniti v prispevku.), naj bi bil kršil, ker da razkritje podatkov in slike priče kaznivega dejanja ni v interesu javnosti.
17. člen (Novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je upravičen le, če javni interes pretehta nad spoštovanjem njegove zasebnosti. Pri poročanju o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost, je pravica javnosti do obveščenosti širša. Novinar se mora zavedati, da lahko z zbiranjem ter objavo informacij, fotografij in posnetkov škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti.) naj bi bil novinar kršil, ker po pritožniku ni spoštoval pravice posameznika do zasebnosti, saj je z razkritjem imena in slike s senzacionalistično objavo neupravičeno ogrozil življenje in varnost priče. Poudarja, da je slika le v časopisni izdaji, v internetni različici je pa ni.
18. člen (Ko novinar poroča s področja pravosodja, upošteva, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. Novinar mora biti pazljiv pri omembi imen in objavi fotografij in posnetkov storilcev, žrtev in njihovih svojcev v poročilih o nesrečah in predkazenskih postopkih.) naj bi bil novinar prav tako prekršil z objavo imena, priimka in slike priče kaznivega dejanja, saj daje ta v predkazenskem postopku.
22. člen (Novinar ne sme razkriti identitete žrtev spolnih zlorab, družinskih tragedij in hudih kaznivih dejanj in ne sme objaviti materiala, ki bi prispeval k razkritju identitete. Identiteto lahko razkrije s soglasjem žrtve.) naj bi bil kršil, ker je razkril identiteto priče brez njenega soglasja.
29. člen (Nihče ne sme novinarju brez soglasja pomensko spremeniti, umakniti ali predelati prispevka. Novinar ima pravico podpisovati prispevke. Ni ga mogoče podpisovati brez njegove vednosti ali proti njegovi volji.) je po pritožniku kršil, vendar naj NČR samo preveri razloge za manipulacijo okrog izbrisa ter odstranitve komentarjev in spremembe spletne novice.
Na pritožbo je odgovoril odgovorni urednik Bojan Budja, čeprav meni, da pritožba zoper njega ni utemeljena, saj je avtor spornega članka novinar Lovro Kastelic. Naštel je argumente, ki po njegovem narekujejo zavrnitev pritožbe.
Po vrsti zavrača vse očitane kršitve kodeksa. 4. člena kodeksa naj novinar ne bi bil kršil, ker ni zamolčal informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme. Tudi iz pritožbe je mogoče razbrati, da ne gre za očitek zamolčanja ključnih informacij, saj pritožba očita ravno nasprotno, da je bilo objavljenih preveč informacij o priči ugrabitve. Zavrača kršitev 8. člena kodeksa, saj novinar ni kršil dogovora o anonimnosti vira, ker takega dogovora med novinarjem in pričo ni bilo. Razloži, da sta novinar Lovro Kastelic in fotograf Marko Feist v petek, 27. 6. 2014, odšla v Trnovo, kjer je fotograf Feist opazil, da priča daje intervju pred televizijsko kamero ekipi Kanala A za oddajo Svet na Kanalu A, na kar je opozoril novinarja, ki se je v bližini pogovarjal z vodjo teniških igrišč. Novinar Kastelic je zato pristopil k novinarjem, zbranim okrog priče, vklopil svoj diktafon in ga iztegnil proti priči, da je tudi on posnel njeno izjavo. Priča je nato novinarjem pokazala tudi kraj ugrabitve, pri čemer jo je ves čas snemal snemalec Kanala A, fotograf Marko Feist pa jo je fotografiral. Da bi njen priimek pravilno zapisali, ga je priča zbranim novinarjem dvakrat počasi črkovala, ves ta čas pa ni izrazila zahteve, da ga ne bi smeli objaviti. Tudi ni zahtevala, da bi se njene fotografije zameglile ali spremenile na način, da je ne bi bilo mogoče prepoznati.
Tudi kršitev 1 2 . člena kodeksa Budja zavrača, saj da je novinar vse podatke (ime, priimek, fotografijo) pridobil s soglasjem priče, ki je vedela, da jo novinar snema z diktafonom z namenom objave članka, fotograf pa z istim namenom fotografira. S fotografij je razvidno, da temu ni nasprotovala. Ker je pogovor z njo trajal kar nekaj časa, bi lahko nasprotovala snemanju ali fotografiranju, pa tega ni storila. 1 4. člen naj ne bi bil kršen iz istega razloga. Tudi 17. člena po Budji novinar ni kršil, saj je priča polnoletna, stara je 22 let, in zato sama sposobna odločati, ali in v kakšni meri se bo izpostavila v javnosti. Poleg tega je bil pogovor z njo opravljen en dan po ugrabitvi Zorice Škrbič, zato je imela dovolj časa, da se odloči, ali se bo izpostavila v medijih, pri čemer je pri tako odmevni zadevi morala pričakovati njihovo zanimanje. Zato novinar ni imel razloga, da bi podvomil o premišljenosti odločitve priče, da dovoli objavo svojega imena, priimka in fotografije v časopisu.
Kot neutemeljen zavrača tudi očitek o kršitvi 18. člena, saj se ta nanaša na omembo imen in fotografij storilcev kaznivih dejanj, žrtev in njihovih svojcev, kar pa priča ni, prav tako je po njegovem neutemeljen očitek o kršitvi 22. člena, saj priča ni žrtev spolnih zlorab, družinskih tragedij in hudih kaznivih dejanj, neutemeljen je po njegovem tudi očitek o kršitvi 29. člena, saj da novinarju ni nihče brez njegovega soglasja pomensko spremenil, umaknil ali predelal prispevka.