Amela Talić, zanjo odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, proti Mileni Zupanič, Delo

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Uroš Gramc, Lea Širok, Neža Kogovšek Šalamon (člani), je na seji 16. decembra 2014 v primeru Amela Talić, zanjo odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, proti Mileni Zupanič, Delo, ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Amela Talić, zanjo odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, proti Mileni Zupanič, Delo

Amela Talić oziroma njena zastopnica sta na NČR vložili pritožbo zaradi članka Milene Zupanič Mali Rene in njegova pravica, objavljenem v tiskani in spletni izdaji Dela 19. 6. 2014. Novinarki očita, da je z navedbo: »Odločila se je, da ne privoli v odstranitev sinovega stopala (po izkušnjah zdravnikov predvsem muslimani ne dovoljujejo nikakršne amputacije)… kršila 20. člen kodeksa novinarjev Slovenije (Novinar se mora izogibati narodnostnim, rasnim, spolnim, starostnim, verskim, geografskim in drugim stereotipom ter podrobnostim, ki so povezane s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, fizičnim videzom, socialnim položajem ali drugimi osebnimi okoliščinami posameznikov in skupin). Po mnenju pritožnice se je novinarka »poslužila uporabe širjenja verskih stereotipov v povezavi z zapisi o zdravstvenem stanju otroka. Boj mater za ohranitev otrokove noge, ki je najbolj naraven odnos ljubezni in skrbi starša do otroka, kateremu mati želi prihraniti bolečino in stigmo ob odraščanju, je novinarka poizkušala reducirati na odraz domnevnega materinega verskega prepričanja…Zakaj bi bila informacija o domnevni verski pripadnosti relevantna? (…) Mati Reneja ni nikdar amputacije problematizirala iz verskega razloga«

Še bolj nerazumljiva se pritožnici zdi uporaba tovrstnih stereotipov, ko gre za občutljiva vprašanja pravic otroka. Ocenjuje, da je bil v tem primeru kršen tudi 19. člen kodeksa (Posebno obzirnost mora pokazati pri zbiranju informacij, poročanju in objavi fotografij ter pri prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih, o osebah, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, o osebah z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter o drugih huje prizadetih ali bolnih osebah.).

Na koncu zastopnica pritožnice, odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, dodaja, naj NČR še samo oceni, ali je bila v članku podana tudi kakšna druga kršitev kodeksa in o tem odloči po lastni presoji.

Novinarka Milena Zupanič pravi, da ni vedela, da je Amela Talić muslimanka in da v svojem članku ni niti enkrat omenjala, kakšne veroizpovedi sta gospa Talić in mali Rene. Zatrjuje, da ji odvetnica pripisuje namen, ki ga ni imela niti ga ni izrazila. Trditev »po izkušnjah zdravnikov predvsem muslimani ne dovoljujejo nikakršne amputacije« ni kakršen stereotip, ampak dejstvo, o katerem je dobila informacije od zdravnikov v Veliki Britaniji, Avstriji in Sloveniji, temelji pa na šeriatskem pravu. Iz medicine je v povezavi z religijo še nekaj podobnih dejstev, na primer Jehovove priče odklanjajo transfuzijo krvi, katoliška etika se zavzema za odpravo pravice do splava… Zdi se ji podobno, kot če bi zapisala, da vegetarijanci ne jedo mesa. Bi bilo to širjenje stereotipov, se sprašuje.

»Za večjo prezentnost problematike,« še dodaja novinarka, »sem popisala, kaj se dogaja okoli dečka Reneja, o katerem so do takrat že obširno in v potankosti poročali vsi slovenski mediji… Vse našteto sem zapisala z vso obzirnostjo, ki je možna, da bralci še razumejo, v čem je težava. Naj spomnim, da sta izjave o sinovem zdravstvenem stanju dajali tako mati gospa Amelija Talić kot tudi njena pro bono odvetnica Nina Zidar Klemenčič.

SKLEP:

Novinarka Milena Zupanič ni kršila 19., je pa kršila 20. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Novinarsko častno razsodišče se v primerih, ko gre za nastopanje otrok v novinarskih prispevkih, praviloma odloča, da morajo biti ti v njih obravnavani na način, ki ne dopušča njihove identifikacije, zaradi katere bi lahko bili v prihodnosti stigmatizirani. Izjemoma v primerih (samo tistih, kjer je novinar uporabil veliko stopnjo obzirnosti in pretehtal prednosti koristi nad morebitno škodo, ki bila povzročena otroku), ko gre za humanitarne akcije, ki bistveno olajšajo družinske ali otrokove stiske in bi bile zaradi neidentificiranja brezosebne in potemtakem predvidoma neuspešne, na tako identifikacijo pristaja. Zgodba malega Reneja Talića je v pretežni meri tak primer – vsi večji mediji so ob akciji zbiranja denarne pomoči njegovo ime objavili. Razodela ga je tudi njegova mati, Amela Talić, pa tudi njena zastopnica, odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, ki se pritožuje zaradi razkritja. Po mnenju NČR je novinarka Milena Zupanič v nasprotju s splošnim medijskim tokom razkrila tudi tiste dele zgodbe, ki se jih drugi novinarji niso dotaknili, niti jih niso poskušali raziskati. Da je to lahko naredila, je seveda morala identificirati otroka, ki so ga, kot rečeno, razkrili že vsi glavni mediji. Brez identifikacije bi njen vidik zgodbe izgubil smisel. Zato NČR meni, da ni kršila 19. člena kodeksa.

Glede očitane kršitve 20. člena NČR razpolaga samo z novinarkino trditvijo, da ni vedela, da je otrokova mati muslimanka. Novinarka razsodišča ni prepričala. Če tega ni vedela, je stavek »po izkušnjah zdravnikov predvsem muslimani praviloma ne dovoljujejo nikakršnih amputacij«, s katerim je materino odločitev proti amputaciji posredno povezala z določenim verskim prepričanjem, nepotreben. Za okrepitev svojih argumentov je torej v članek brez potrebe kot stereotip vnesla tudi versko dimenzijo problema, ne da bi kakorkoli utemeljila, zakaj naj bi bilo to upravičeno. Zato NČR meni, da je novinarka kršila 20. člen kodeksa.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 13. januarja 2015

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča