Gregor Kos proti novinarju Igorju Kršinarju in odgovornemu uredniku Silvestru Šurli, Reporter

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Uroš Gramc, Davorin Koron, Nada Ravter, Lea Širok, Neža Kogovšek Šalamon (člani), je na seji 16. decembra 2014 v primeru Gregor Kos proti novinarju Igorju Kršinarju in uredniku Silvestru Šurli (Reporter) ugotovilo, da novinar in urednik nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Gregor Kos proti novinarju Igorju Kršinarju in odgovornemu uredniku Silvestru Šurli, Reporter

Pritožnik Gregor Kos, generalni sekretar Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, novinarju Igorju Kršinarju (Reporter) očita, da je v prispevku z naslovom »Neverjetno: na šolskem ministrstvu se razgibavajo na stroške davkoplačevalcev«, ki je bil dne 4. 6. 2014 objavljen na spletnem portalu reporter.si, kršil 2. člen (Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev.) 4. člen (Novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme.), 5. člen (Ko novinar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti.) in 10. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (Montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine. Primerno mora biti označena tudi simbolna ali arhivska slika.). V prispevku je novinar objavil okrožnico generalnega sekretarja, s katero zaposlene na ministrstvu obvešča o možnosti udeležbe brezplačne polurne vadbe joge enkrat tedensko v prostorih ministrstva, namen vadbe pa je povečati stopnjo zdravja na delovnem mestu, pri čemer se vadba šteje v delovni čas. Ob okrožnici je novinar objavil naslov in podnaslov »Vlada Alenke Bratušek opravlja začasne posle, na ministrstvu za izobraževanje pa se razgibavajo na stroške davkoplačevalcev«. Ob prispevku je bila objavljena fotografija ministra za izobraževanje Jerneja Pikala. Po mnenju pritožnika naj bi novinar navedene člene kodeksa novinar kršil s tem, ko je na spletnem portalu objavil nepreverjen, žaljiv in zavajajoč tekst, ki ga ni popravil niti po prejemu odgovorov. Z naslovom in podnaslovom prispevka je po mnenju pritožnika kršil 2. člen Kodeksa. Z objavo fotografije naj bi odgovorni urednik portala Silvester Šurla kršil 10. člen kodeksa. Poleg tega naj novinar sploh ne bi upošteval odgovorov na vprašanja, poslana ministrstvu, saj naj bi bil tekst na spletu objavljen takoj po poslanih vprašanjih. Pritožnik navaja, da je prejel novinarjeva vprašanja v zvezi z vadbo joge 4. junija 2014 ob 11:44, tekst pa je bil objavljen šest minut kasneje, ob 11:50. Generalni sekretar je na vprašanja odgovoril še isti dan, ob 12:02, kot je zahteval novinar, vendar odgovori niso bili objavljeni.

Novinarska vprašanja so se glasila: koliko ministrstvo plačuje za vadbo joge, kdo je inštruktorica, ali je bil v zvezi s tem objavljen javni razpis, kdo je sprejel odločitev o vadbi, o izbiri inštruktorice in s kakšno obrazložitvijo. V odgovoru je generalni sekretar odgovoril, da inštruktorica storitev ne zaračunava, da je odločitev sprejela Delovna skupina za promocijo zdravja na delovnem mestu in da zakon ministrstvo zavezuje h konkretnim aktivnostim, tudi v smislu zmanjševanja bolniških odsotnosti. V odgovorih so navedene tudi tri povezave na dokumente s področja promocije zdravja pri delu.

Novinar je na pritožbo odgovoril. Opozoril je, da je pritožba zavajajoča, saj pritožnik razsodišču ni poslal celotne korespondence med novinarjem in generalnim sekretarjem ministrstva, saj da manjka zadnji dopis po elektronski pošti, ki ga je generalnemu sekretarju poslal novinar. V njem je dodatno prosil za konkretne odgovore na vprašanja, hkrati pa tudi protestiral zaradi žaljivih navedb v dopisu, ki ga je sam štel za odgovor. Novinar je nadalje pojasnil, da po presoji uredništva Reporterja dopis zaradi svoje žaljivosti ni bil objavljiv, poleg tega pa da se je generalni sekretar v njemu izognil konkretnemu odgovoru na novinarska vprašanja. Dodal je še, da če bi generalni sekretar na vprašanja odgovoril, bi Reporter odgovor objavil.

SKLEP:

Novinar ni kršil 2., 4., 5. in 10. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Odgovorni urednik ni kršil 10. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR ugotavlja, da je Reporter objavil okrožnico ministrstva, iz katere izhaja, da imajo zaposleni na ministrstvu enkrat tedensko možnost obiskovanja brezplačne polurne vadbe joge, ki se šteje v delovni čas. Ker je šlo za objavo okrožnice, je šlo za preverjene informacije in ne govorice, ki bi jih bilo treba šele preveriti. Ne glede na to, ali je bila inštruktorica joge za vodenje plačana ali ne, že samo dejstvo, da se čas vadbe šteje v delovni čas, ustreza naslovu in podnaslovu prispevka, da gre za »razgibavanje na stroške davkoplačevalcev«. Čas, ki ga zaposleni preživijo na jogi, je dejansko plačan iz državnega proračuna, ki ga napolnjujejo tudi davkoplačevalci. Morda bi novinar lahko uporabil manj senzacionalistične izraze, vendar pa uporabljeni izrazi niso osebno žaljivi. Glede na navedeno novinar z izbiro naslova in podnaslova ni kršil 2. člena Kodeksa. Prav tako ni šlo za objavo nepreverjenih informacij, govoric ali ugibanj, temveč je novinar objavil uradno okrožnico ministrstva, ki po svoji vsebini ni potrebovala preverjanja. Zato ni prišlo do kršitve 5. člena Kodeksa. NČR se sicer načeloma strinja s pritožnikom, da bi novinar lahko počakal na odgovore ministrstva, preden je bil prispevek objavljen, še zlasti zato, ker je bilo očitno, da na odgovore v nobenem primeru ni imel namena čakati, saj je bil prispevek na spletu objavljen šest minut po tem, ko je ministrstvo prejelo vprašanja po elektronski pošti. Vendar pa je bila okrožnica, kot rečeno, verodostojna, zato novinar ni imel razloga za dvom, da informacije v njej niso resnične, in zato informacij v njej ni bil dolžan še dodatno preverjati. Novinar se je kljub temu odločil, da preveri vse okoliščine okrožnice, zato je ministrstvu zastavil dodatna vprašanja. Neobjava odgovora sama po sebi ne predstavlja kršitve. Po oceni je z izrazom »strošek davkoplačevalcev« novinar korektno označil že dejstvo, da gre za razgibavanje v delovnem času, ne glede na to, ali je bila inštruktorica za delo plačana ali ne. Pritožnik namreč novinarju med drugim očita tudi neobjavo tega dela odgovora, s katerim bi bilo bralstvu pojasnjeno, da inštruktorica ni bila plačana, kar pa ne spremeni dejstva, da so udeleženci vadbe joge tudi za čas vadbe prejemali plačilo. NČR poudarja, da vsekakor podpira aktivnosti za promocijo zdravja pri delu, vendar pa Kodeks novinarjem ne prepoveduje, da tovrstne dejavnosti označijo za »razgibavanje na stroške davkoplačevalcev«.

Po oceni NČR novinar tudi ni kršil 4. člena Kodeksa, saj ostale informacije, ki jih je v odgovoru navedel pritožnik, ne vplivajo bistveno na razumevanje objavljenega prispevka. Dejstvo, da gre za ukrep, sprejet v okviru prizadevanj za promocijo zdravja pri delu, izhaja tako iz objavljene okrožnice kot tudi iz njenega povzetka. Samo dejstvo, da inštruktorica za vadbo ni plačana, pa prav tako ne spremeni dejstva, da se čas, ki ga zaposleni namenijo vadbi, in s tem njihovo plačilo za ta čas, pokriva iz proračuna, kako je mogoče razumeti izraz »na stroške davkoplačevalcev«.

NČR tudi ocenjuje, da novinar oziroma odgovorni urednik portala nista kršila 10. člena Kodeksa. Prispevek se nanaša na ministrstvo za izobraževanje, na fotografiji, ki je po vsebini nevtralna, pa je minister za izobraževanje, ki je objektivno odgovoren za delo ministrstva. Glede na navedeno NČR ocenjuje, da s fotografijo novinar oziroma odgovorni urednik nista potvarjala vsebine;o očitno je šlo za simbolično fotografijo.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeležence v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 13. januarja 2015

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča