Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Lea Širok, Mario Belovič, Nina Jerman in Uroš Gramc (člani), je na seji 28. aprila 2015 v primeru Aleš Novak (direktor Javne agencije za knjigo) proti novinarki Dnevnika Mojci Pišek, ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Aleš Novak (direktor Javne agencije za knjigo) proti novinarki Dnevnika Mojci Pišek
Aleš Novak, direktor Javne agencije za knjigo, je vložil pritožbo na članka z naslovom »Zrel sad ministričine nezrelosti« in »Beletrina utrjuje svoj vpliv«, ki sta bila objavljena 15. 12. 2014 v časniku Dnevnik. Novinarka je po pritožnikovem mnenju kršila 5. , 15. in 24. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. V članku »Beletrina utrjuje svoj vpliv« pritožnik novinarki očita kršitev 5., 15. in 24. člena, v komentarju »Zrel sad ministričine nezrelosti« pa prav tako ugotavlja kršitev 5., 15. in 24. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju Kodeksa).
V članku »Beletrina utrjuje svoj vpliv« je novinarka po mnenju pritožnika kršila 5., 15. in 24. člen Kodeksa. V zvezi z imenovanjem novega člana sveta Javne agencije za knjigo (JAK) je med drugim zapisala: »Vlada je za novega člana sveta Javne agencije za knjigo imenovala direktorja založbe Beletrina Mitjo Čandra, kljub temu da je Beletrina največji prejemnik sredstev JAK (Javne agencije za knjigo) in da se direktor agencije Aleš Novak že od nastopa mandata otepa očitkov, da na njegovo delo vplivajo interesi založniškega kroga Beletrine. /…/ S Čandrovim članstvom v svetu bo vpliv založbe Beletrina na agencijo postal še formalen, doslej namreč založba velja za neuradnega prišepetovalca direktorja JAK Aleša Novaka. /…/ Zato smo ministrico seznanili z informacijami, da je z imenovanjem Čandra prišlo do podvojitve predstavnika založnikov ter z nezaupanjem dela javnosti v neodvisnost dela direktorja agencije Aleša Novaka od kroga založbe Beletrina in njenih interesov na polju založništva.«
Pritožnik meni, da je novinarka kršila 5. člen Kodeksa (po katerem mora novinar, ko objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, na to opozoriti), ker je v članku »Beletrina utrjuje svoj vpliv« kot dejstvo predstavila:
• Da se direktor agencije Aleš Novak že od nastopa mandata otepa očitkov, da na njegovo delo vplivajo interesi določenega založniškega kroga,
• da je založba Beletrina doslej veljala za neuradnega prišepetovalca direktorja Javne agencije za knjigo (JAK) Aleša Novaka,
• novinarka je kot dejstvo predstavila tudi nezaupanje dela javnosti v neodvisnost dela direktorja Javne agencije za knjigo (JAK) Aleša Novaka.
Po mnenju pritožnika novinarka ni ločila med govoricami, ugibanji ter dejstvi, ki bi morala biti preverjena in bralcu kot preverjena tudi predstavljena. Pritožnik meni, da novinarka ni opozorila, da objavlja govorice in ugibanja. Poudarja tudi, da mu ni znano, da bi se že od nastopa mandata direktorja Agencije za knjigo otepal očitkov, da na njegovo delo vplivajo interesi založniškega kroga Beletrine. Takšne očitke, pravi pritožnik, artikulira zgolj novinarka Mojca Pišek. Novinarka jih po mnenju pritožnika objavlja z namenom ustvarjanja takega vtisa v javnosti, ki jih skozi novinarske članke, kot je ta, naprej predstavlja kot dejstva, očitke, za katerimi stoji »del javnosti«, pri tem pa bralcu ne razkrije niti, za kateri del javnosti gre. Po pritožnikovem mnenju je novinarka – ker ni ločila svojih lastnih ugibanj in domnev od dejstev, in tega tudi ni omogočila bralcem – kršila 5. člen Kodeksa.
Članek »Beletrina utrjuje svoj vpliv« je po mnenju pritožnika novinarkin osebni komentar, zato bi moral biti tako tudi zapisan. Ker pa bralcu ni dana možnost ločevanja med poročilom o dejstvih in komentarjem, je novinarka po mnenju pritožnika kršila tudi 15. člen Kodeksa (članek je po mnenju pritožnika napisan na način, da razlika med poročilom o dejstvih in komentarjem ni tako razvidna, da bi lahko bralec ločil med dejstvi in stališči novinarja). Pritožnik pojasnjuje, da se kot direktor od nastopa mandata naprej ne otepa javnih očitkov, da na njegovo delo vplivajo interesi založniškega kroga Beletrine, in poudarja, da mu to očita samo Mojca Pišek. Prav tako nezaupanje dela javnosti v neodvisnost dela direktorja po njegovi oceni ni informacija, ampak osebno stališče novinarke, enako tudi to, da velja založba Beletrina za njegovega neuradnega prišepetovalca. Po mnenju pritožnika način zapisa v članku bralcu ne omogoča razlikovanja med informacijami in osebnimi stališči, mnenji in ugibanji novinarke, saj so bralcu ponujene v obliki informacij.
Pritožnik (direktor Javne agencije za knjigo – JAK) novinarki v članku »Beletrina utrjuje svoj vpliv« očita tudi kršitev 24. člena Kodeksa. Novinarka deluje kot podpredsednica Društva slovenskih literarnih kritikov, kar je v članku zamolčala. Društvo si prizadeva za vključitev predstavnika literarnih kritikov v svet Javne agencije za knjigo. Na to temo se je novinarka, v vlogi podpredsednice Društva kritikov, pred objavo članka udeležila sestanka pri pritožniku, v članku pa dejstvo zamolčala, čeprav je v vlogi novinarke potem problematizirala sestavo sveta Agencije za knjigo. Po mnenju pritožnika je imela novinarka (in še ima) v zadevi sestave sveta Agencije za knjigo interes in sama ni nepristranska, zato je s pisanjem novinarskega članka, ne da bi razkrila, da je osebno vpletena in na kakšen način je vpletena, kršila 24. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Po mnenju pritožnika je novinarka v komentarju »Zrel sad ministričine nezrelosti« kršila 5., 15. in 24. člen Kodeksa. Novinarka je v zvezi z imenovanjem novega člana sveta Javne agencije za knjigo med drugim zapisala: »Če bi bila ministrica bolje informirana, bi poznala vse razloge, zakaj se je takemu imenovanju bolje izogniti. Poznala bi javno izražene očitke direktorju JAK Alešu Novaku, da mu je kandidiranje za to mesto uspelo zaradi povezanosti z omrežjem Čandrove založbe. Poznala bi javno podane sume, da je Novak vedno pripravljen prisluhniti »dobrohotnim nasvetom« iz bazena Beletrina. Poznala bi utemeljeno sklepanje, da direktor pri pomembnejših kulturnopolitičnih odločitvah vedno misli na interese tistih, ki se jim ima zahvaliti za svoj položaj. Tudi če se Novak in Čander ne srečujeta redno ob opoldanskih kavah in je direktor dovolj samostojen za slalomiranje med željami najbolje subvencioniranega založnika, še vedno obstaja dovolj razlogov, zakaj je najmočnejše igralce področja smiselno držati stran od institucij, sploh osrednjih in tistih, ki distribuirajo javna sredstva.«
Po pritožnikovem mnenju je novinarka kršila 5. člen Kodeksa, ker je v komentarju »Zrel sad ministričine nezrelosti« kot dejstva predstavljala:
• Javno izražene očitke direktorju JAK Alešu Novaku, da mu je kandidiranje za to mesto uspelo zaradi povezanosti z omrežjem Čandrove založbe,
• javno podane sume, da je Novak vedno pripravljen prisluhniti »dobrohotnim nasvetom« iz bazena Beletrina.
Pritožnik poudarja, da ni novinarka v komentarju niti nakazala, kdo in ob kateri priložnosti naj bi javno izražal očitke oziroma sume o njegovih povezavah, ki naj bi mu omogočile kandidiranje za mesto direktorja. Novinarka bralcev tudi ni seznanila z javno podanimi sumi, da je vedno pripravljen prisluhniti »dobrohotnim nasvetom« iz bazena Beletrina, bralec je bil po mnenju pritožnika tudi prikrajšan za informacijo o tem, kateri nasveti oz. interesi so to in na podlagi česa je novinarka ugotovila, da tovrstni sumi, če v resnici obstajajo, držijo. Pritožnik poudarja, da je novinarka pisala o svojih lastnih občutenjih, ugibanjih in sumih, česar pa v članku ni z ničemer nakazala.
Pritožnik meni, da se je novinarka zavedala, da gre s trditvami o javno izraženih očitkih in javno podanih sumih predaleč, zato je poskušala v nadaljevanju članka svoje trditve relativizirati z zasukom v smeri, da tudi če je direktor dovolj samostojen za slalomiranje med željami najbolje subvencioniranega založnika… Takšna relativizacija po mnenju pritožnika ni zadostna z vidika novinarjeve dolžnosti po 5. členu Kodeksa. Če je novinarka pisala o govoricah in je o povezavah ugibala, bi morala bralca na to opozoriti. Če se je odločila, da povezave »utemelji« s sklicevanjem na javno izražene očitke in javno podane sume, pa bi jih morala konkretizirati vsaj do mere, ki bi bralcu omogočala presojo njihove obsežnosti, aktualnosti in verodostojnosti, pritožniku pa pripravo ustreznega odziva na zapisane neresnice ali vsaj njemu nepoznana dejstva. Ker tega novinarka ni storila, je po pritožnikovem mnenju kršila 5. člen Kodeksa. Pritožnik meni, da ni dovolj, da je članek le označen kot komentar, tudi zapisan mora biti na način, ki nedvoumno kaže na to, da gre za stališče novinarja in ne za preverljiva dejstva.
Po pritožnikovem mnenju je novinarka kršila tudi 15. člen Kodeksa, saj je komentar z naslovom »Zrel sad ministričine nezrelosti« napisala tako, da bralcu ni omogočila ločevanja med informacijo in njenim (osebnim) stališčem. Novinarka je – po njenih besedah opirajoč se na javno izražene očitke in javno podane sume – v komentarju očitke o povezanosti direktorja JAK z novim članom sveta agencije in direktorjevo poslušnost Beletrini bralcu podala kot informacijo in ne v obliki osebnega (subjektivnega) prepričanja.
Čeprav se je v nadaljevanju članka novinarka nekoliko umaknila in dopustila možnost, da je direktor »dovolj samostojen«, to po mnenju pritožnika ne spremeni dejstva, da je novinarka svoj diskreditacijski cilj dosegla že v uvodnih delih komentarja, v smislu: direktor je prišel na položaj s pomočjo založbe, ki ji je tudi poslušen, dasiravno je možno (ne pa tudi verjetno), da ne pije kave s Čandrom redno in da je »sposoben slalomirati« med željami Beletrine. Po mnenju pritožnika v objavljenem komentarju bralcu ni dana možnost ločevanja med poročilom o dejstvih in komentarjem; zgolj uvrstitev prispevka pod rubriko »Komentar« po mnenju pritožnika ni dovolj. Ker bralcu ni dana možnost ločevanja med dejstvi in novinarjevimi stališči, je novinarka po mnenju pritožnika kršila 15. člen Kodeksa.
Pritožnik (direktor Javne agencije za knjigo – JAK) novinarki očita tudi kršitev 24. člena Kodeksa. Novinarka je namreč članica in podpredsednica Društva slovenskih literarnih kritikov, kar je v članku zamolčala. Društvo si prizadeva za širšo uveljavitev literarne kritike, povečanje števila delovnih štipendij za literarne kritike, ki jih financira Javna agencija za knjigo (JAK), in za vključitev predstavnika literarnih kritikov v svet Javne agencije za knjigo. Na to temo se je sestanka pri pritožniku (pred objavo članka) udeležila novinarka, podpredsednica Društva kritikov. Po pritožnikovem mnenju je imela novinarka (in še ima) v zadevi sestave sveta agencije interes in sama ni nepristranska, zato je s pisanjem novinarskega članka in komentarja, ne da bi razkrila, da je osebno vpletena in na kakšen način je vpletena, kršila 24.člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Novinarka je na pritožbe odgovorila. Pravi, da 5. člena Kodeksa v prispevku »Beletrina utrjuje svoj vpliv« ni kršila, saj da objavlja potrjene informacije, ki so po mnenju novinarke naslednje: direktor je že od nastopa mandata deležen očitkov, da na njegovo delo vplivajo interesi založniškega kroga Beletrine; založba Beletrina velja za neuradnega prišepetovalca direktorja Aleša Novaka; del javnosti goji nezaupanje v neodvisnost direktorjevega dela. Po mnenju novinarke namen prispevka ni bil poiskati posameznikov, ki bi prav tovrstne očitke izrekli, saj da bi se jih s tem postavilo v vlogo »govorečih glav«. Novinarka pravi, da prihajajo viri na to temo iz širšega polja založništva. Po mnenju novinarke bi bilo razkritje dela javnosti kot kritičnega do aktualnega vodstva agencije v neposrednem nasprotju s pravico javnosti do obveščenosti, ki da ga novinar zagotavlja tudi s pomočjo anonimnih virov. Novinarka pravi, da uporablja v prispevku razpoložljive informacije (javno in nejavno podane sume).
Novinarka pravi, da v komentarju »Zrel sad ministričine nezrelosti« ni kršila 5. člena Kodeksa, saj da je navedla, da operira z javno podanimi očitki, sumi in utemeljenimi sklepanji. Novinarka pravi, da so na vpliv založbe Beletrina na Javno agencijo za knjigo (JAK) javno in nejavno opozarjali različni viri, predvsem pa ona sama; v ta namen je razsodišču predložila svoj v preteklosti objavljeni članek .
Novinarka je mnenja, da v članku »Beletrina utrjuje svoj vpliv« in komentarju »Zrel sad ministričine nezrelosti« ni kršila 15. člena Kodeksa, saj da so dejstva in mnenja s prispevkom in komentarjem ustrezno ločena. Pravi tudi, da vsebuje prispevek le točne in pravilne informacije, medtem ko vsebuje komentar osebno analizo dogajanja. Novinarka je odgovoru priložila tudi odziv direktorja Javne agencije za knjigo na njen članek in komentar v Dnevniku ter novinarkin odziv na njegovega (zadevna odziva nista predmet obtožbe.)
Novinarka pravi, da v članku »Beletrina utrjuje svoj vpliv« in komentarju »Zrel sad ministričine nezrelosti« ni kršila 24. člena Kodeksa, saj da konflikt interesov in njena vpletenost v dogodke, o katerih poroča v članku in komentarju, ne obstajata. Čeprav priznava, da poklicno deluje kot novinarka in literarna kritičarka, v vlogi kritičarke pa tudi kot podpredsednica in aktivna članica Društva slovenskih literarnih kritikov, ki si za dosego svojih interesov prizadeva v različnih oblikah, tudi z opiranjem na mehanizme podpore Javne agencije za knjigo kot osrednje institucije kulturne politike in financiranja na področju literature. Novinarka meni da ne problematizira sestave sveta JAK-a, da imenovanje Mitje Čandra v svet Agencije za knjigo ni v ničemer povezano z morebitnim bodočim imenovanjem predstavnika Društva kritikov v svet Agencije za knjigo. Novinarka priznava, da so založniki v sedemčlanski Svet imenovani po naslednji dikciji iz Zakona o Javni agenciji za knjigo: Predstavnika založnikov ustanovitelj imenuje na predlog založnikov, enega predstavnika Sveta pa ustanovitelj izbere izmed strokovnjakov iz področja razvijanja bralne kulture (in v to polje bo umeščen predstavnik Društva kritikov, katerega podpredsednica je novinarka). Novinarka meni, da z zavzemanjem za dosego svojega cilja Društvo kritikov ni nasprotovalo nobenemu drugemu deležniku področja pri prizadevanju za svoje predstavnike v Svetu JAK. Konflikt interesov bi po oceni novinarke nastal le, če bi kot novinarka problematizirala z zakonom predpisano sestavo Sveta JAK ali kot novinarka pisala o pobudah in ciljih društva, katerega podpredsednica je.