Radio 1 d.o.o. (zanj Andrej Vodušek) proti Iztoku Umerju, Slovenske novice

Razsodba NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Lea Širok, Nina Jerman, Davorin Koron, Jernej Rovšek, Mario Belovič (člani), je na seji 2. junija 2015 v primeru Radio 1 d.o.o. (zanj Andrej Vodušek) proti Iztoku Umerju, Slovenske novice, ugotovilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Radio 1 d.o.o. (zanj Andrej Vodušek) proti Iztoku Umerju, Slovenske novice

Po navedbah pritožnika naj bi novinar 6. 10. 2014 v Slovenskih novicah, v članku Ravnatelju denar v žep za novo jadrnico?, kršil 1. in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (kodeksa). Novinar je zapisal, da je i Anton Baloh, ravnatelj OŠ Koper, na prvi šolski dan povabil zgolj predstavnike Radia 1, ne pa tudi predstavnike Radia Capris. Če b i novinar preveril resničnost trditve, bi – tako pritožnik – izvedel, da je bil Radio Capris povabljen, pa sam ni želel priti. Neresnična naj bi bila tudi trditev, da je Radio 1 ravnatelju plačal v zahvalo za povabilo in česar naj ne bi podkrepil z nobenim dokazom. Zadeva je toliko bolj moteča, meni pritožnik, »ker gre za brezplačen nepridobitni dogodek, ko radijski voditelji obiščejo šole in otrokom podelijo brezplačno zvezke urnike in majčke«. Želja različnih šol, da jih Radio 1 obišče, je tako velika, zatrjuje, da ne morejo ugoditi vsem. Zato »je pisanje novinarja toliko bolj neprimerno, saj je v interesu šole, da svojim otrokom zagotovi brezplačne potrebščine na prvi dan pouka«.

1. člen kodeksa naj bi novinar kršil, ker ni preveril točnosti informacij. Netočni naj bi bili trditvi, da »naj bi ravnatelj v šolo povabil predstavnike Radia 1 in ne radia Capris…«, in trditev, da naj bi Radio 1 v zahvalo za povabilo za obisk OŠ Koper ravnatelju plačal.

Pritožnik navaja, da sta si tako ravnatelj kot tudi Radio 1, ki je izrecno soglašal s prisotnostjo predstavnikov Radia Capris, prizadevalo za navzočnost Radia Capris. To je, dodaja pritožnik, razvidno iz elektronske korespondence med ravnateljem OŠ Koper in programskim direktorjem Radia 1 Andrejem Voduškom (pritožnik je korespondenco priložil k pritožbi).

3. člen naj bi novinar kršil s trditvijo, da naj bi Radio 1 v zahvalo za povabilo za obisk OŠ Koper ravnatelju plačal. Ta trditev predstavlja hudo obtožbo, »kar obtožba korupcije gotovo je«, saj novinar ni pridobil mnenja tistih, ki jih zadeva trditev »… v zahvalo pa naj bi od izbranega radia prejel plačilo.«, torej odgovorne osebe Radia 1. Pritožnik dodaja, da imajo lahko neresnične hude obtožbe tudi hude finančne posledice, saj lahko oglaševalce odvrnejo od tega, da bi oglaševali v takem mediju.
Iztok Umer na pritožbo ni odgovoril.

SKLEP:

Iztok Umer, Slovenske novice, je kršil 1. in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Novinar v članku povzema anonimno pismo, v katerem so »ogorčeni starši« izrekli kup obtožb na rovaš ravnatelja Baloha. Med drugim naj bi ta v šolo povabil samo predstavnike Radia 1 in ne koprskega Radia Capris, in sicer zato, ker naj bi Radio 1 za prvošolce pripravil bogatejša darila, v zahvalo pa naj bi od tega radia prejel plačilo. Novinar je v članku navedel (le) ravnateljevo pojasnilo, da to ne drži in da sta bila povabljena oba radia, pri Radiu 1 pa informacije, če držijo pritožnikova zagotovila, ni preverjal. Iz elektronske korespondence med ravnateljem Balohom in direktorjem Radia 1 Voduškom je sicer jasno razvidno, da je ravnatelj na šolo povabil predstavnike obeh radijev, saj Vodušek v mailu Balohu odgovarja: »Z naše strani ni nobene težave, če so poleg nas prisotne druge radijske postaje in ker g. Čehovina poznam tudi osebno, menim, da se bo tudi Radio Capris strinjal s tem, da smo oboji prisotni.«

Novinar je informacijo o povabilu preveril pri ravnatelju šole in zapisal njegove navedbe, zato v tem primeru ni kršil 1. člena. Kršil pa ga je s trditvijo, da je ravnatelj prejel plačilo za povabilo Radia 1, saj navedbe v anonimki ni podkrepil z dokazi (ne v članku ne v odgovoru razsodišču; na pritožbo, kot rečeno, ni odgovoril). S to trditvijo, ki je huda obtožba (ravnatelja dolži koruptivnosti), je kršil tudi 3. člen, saj ni pridobil odziva Radia 1.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 7. julija 2015

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča