UO DNS proti avtorjema, podpisanima z inicialkami S. N., S. U., ter proti odgovornemu uredniku Bojanu Budji (slovenskenovice.si)


Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Lea Širok, Jernej Rovšek, Uroš Gramc, Mario Belovič in Neža Kogovšek Šalamon (člani), je na dopisni seji 23. marca 2015 v primeru UO DNS proti avtorjema, podpisanima z inicialkami S. N., S. U., ter proti odgovornemu uredniku Slovenskih novic in spletnega portala slovenskenovice.si (v nadaljevanju SN) Bojanu Budji ugotovilo, da je urednik kršil Kodeks novinarjev Slovenije. Pri odločanju v tej zadevi sta se izločila predsednica razsodišča Ranka Ivelja in član Mario Belovič.


Primer: UO DNS proti avtorjema, podpisanima z inicialkami S. N., S. U., ter proti odgovornemu uredniku Bojanu Budji (slovenskenovice.si)

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (UO DNS) je 11. 12. 2014 proti avtorjema, podpisanima z inicialkami S. N., S. U., ter proti odgovornemu uredniku Slovenskih novic in spletnega portala slovenskenovice.si (v nadaljevanju SN) Bojanu Budji vložil pritožbo zaradi kršitve 17. in 12. člena kodeksa v naslednjih prispevkih:

1. Škandal na šoli v MB? Ravnatelj naj bi obdelal učiteljico, slovenskenovince.si 18. 11. 2014;

2. Tajvanci razkrili, kako se je ravnatelj lotil učiteljice, slovenskenovice.si 25. 11. 2014;

3. Zakaj se je mariborski ravnatelj z jezikom lotil ravnateljice, slovenskenovice.si 26. 11. 2014,;

4. »Kolega ravnatelj se je pod pritiski zlomil«, slovenskenovice.si 30. 11. 2014.

UO DNS meni, da so avtorji prispevkov in odgovorni urednik vseh edicij Slovenskih novic Bojan Budja v vseh navedenih prispevkih kršili 17. člen kodeksa, »saj so z objavo fotografij iz posnetka, animacije, ravnateljevega imena in lokacije, kjer naj bi bil posnetek narejen, razkrili identiteto vpletenih ter grobo posegli v njuno zasebnost«. Ravnatelj in učiteljica na srednji šoli sta sicer javna uslužbenca, ki opravljata odgovorna poklica, zato je javnost do določene mere upravičena izvedeti informacije, ki bi lahko vplivale na opravljanje njunih poklicev. Vendar pa prizadeta posameznika po nobeni definiciji nista javni osebnosti. Intimni odnos dveh posameznikov sodi v najožji krog zasebnosti in zelo težko bi našli razlog ali javni interes, ki bi v takšnem primeru dovoljeval poseg medijev ali javnosti v njuno intimo. Odgovornost novinarjev in urednic je bila, da presodijo, ali je objava v njihovem mediju skladna s kodeksom, ne glede na to, da je posnetek že krožil v javnosti. Novinarji in urednik so z odločitvijo, da bodo o posnetku sploh poročali, kršili 17. člen kodeksa, z nadaljnjimi odločitvami, da bodo poročali na takšen način – z objavo fotografij iz posnetka in senzacionalističnim obnavljanjem zgodbe, pa s kršitvami le nadaljevali.

UO DNS meni, da je bil prispevek »Škandal na šoli v MB? Ravnatelj naj bi obdelal učiteljico«, 18. 11. 2014, tisti, s katerim so na dotičnem spletnem portalu trdili, da so prvi, ki ga objavljajo: “To je izsek videoposnetka, ki ga ekskluzivno objavljamo v Slovenskih novicah in o katerem danes govori vsa Slovenija! So učenci na skrivaj posneli ravnatelja ene od srednjih šol v Mariboru med akcijo z učiteljico? Objava dokazuje: varujte zasebnost, na javnem mestu ste lahko vsem na očeh.” V prispevku je sicer zapisano, da je treba “bolj paziti, da stvari, ki se tičejo zgolj vas in vaših bližnjih, ostanejo samo vaše”, s čimer se vso odgovornost prenaša na same akterje, sebe pa izvzame iz vsakršne odgovornosti, četudi je posnetek postal novica ravno s pomočjo množičnih občil, med katerimi so bile, kot tudi prispevek navaja, prve ravno Slovenske novice. Še več, na koncu prispevka, ki sicer nima nikakršne vsebine in v ničemer ne izkazuje elementov, zaradi katerih bi bil vreden novinarske obdelave, še zlasti pa ne kriterija javnega interesa, je javnost nagovorjena k ponovitvi dejanja: “Ste tudi vi ujeli kaj zanimivega? Pošljite nam sporočilo in fotografije.”

V prispevku »Zakaj se je mariborski ravnatelj z jezikom lotil ravnateljice«, objavljenem na slovenskenovice.si 26. 11. 2014, v središče medijskega poročanja medij postavi psihoanalitika, ki analizira ravnanje ter obnašanje ravnatelja in učiteljice. Po mnenju UO DNS gre za grob poseg v intimo dveh posameznikov, saj razkriva domnevne motive za v javnosti prikazan spolni odnos. V besedilu najdemo besede, kot so “gospodarica”, “pohota/naslada”, “suženj”, s katerimi posredno kažejo na domnnevne osebnostne lastnosti vpletenih.

V prispevku Tajvanci razkrili, kako se je ravnatelj lotil učiteljice, z dne 25. 11. 2014, se avtorji prispevka sprašujejo, kako je sploh vse skupaj prišlo v javnost, ob tem pa nekritično sami občutljive vsebine zasebne narave širijo prek spleta. Poleg tega, navaja pritožnik, so v omenjenem članku razkrili tudi identiteto ravnatelja z imenom in priimkom, za kar sicer ni obstajal nikakršen javni interes, četudi je ravnatelj javni uslužbenec. Da je identiteta razkrita, pričajo oznaka pod naslovom spletnega članka, ki je še vedno objavljen na spletu, a identiteta ni več razkrita. Prav tako je iz prispevka umaknjena povezava na video – računalniško animacijo, ki naj bi prikazovala, kako je vse skupaj potekalo in kako je posnetek prišel v javnost.

Objavljenih je bilo še več člankov, s podobnimi kršitvami, med njimi, denimo: Pornič z ravnateljem in učiteljico pri forenzikih, 21. 11. 2014, Aleš Andlovič, slovenskenovice.si; Seks škandal: obdelana učiteljica zgrožena, ravnatelj pa …, 18. 11. 2014, S.N., slovenskenovice.si; Tako odgovarja ravnatelj, ki naj bi lizal mednožje učiteljice, 18. 11. 2014, S.N., slovenskenovice.si…
UO DNS meni, da so SN poleg 17. člena, zaradi razkritja identitete žrtve, kršile tudi 23. člen kodeksa. Poročali so o storjenem samomoru, recimo, v prispevku »Kolega ravnatelj se je pod pritiski zlomil«, 30. 11. 2014, slovenskenovice.si, kjer vnovič ponovijo/pokažejo na domnevno sporno dejanje iz posameznikove zasebnosti že v podnaslovu prispevka z besedami: »Učenci so ga ujeli med oralnim zadovoljevanjem učiteljice matematike, včeraj pa je storil samomor«. Z nazivom “učiteljica matematike” prav tako neupravičeno razkrivajo identiteto druge vpletene osebe. Za poročanje o samomoru kot tragičnem epilogu medijske gonje, na pieteten način in v skladu s kodeksom (brez razkrivanja identitete, previdnosti pri navajanju okoliščin in vzrokov, brez navajanja metode in kraja dejanja), po mnenju UO DNS obstaja javni interes.
Novinarji in urednik so kršili tudi 12. člen kodeksa, ki določa, da novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov. Posnetek so na nezakonit način sicer domnevno naredili dijaki, vendar pa so ga novinarji in urednik nekritično objavili v svojem mediju. Kodeks sicer res govori o nedovoljenem načinu zbiranja podatkov novinarja, vendar pa UO DNS meni, da je novinar prav tako odgovoren, če podatke, za katere ve, da so pridobljeni na nedovoljen način, objavi kljub temu, da za objavo ni javnega interesa.

Na pritožbo je odgovoril Bojan Budja, odgovorni urednik Slovenskih novic in spletnih Slovenskih novic. Najprej je sporočil, da identitete novinarjev S. N. in S. U ne bo razkril. Ob tem meni, da se postopek pred NČR ne more voditi proti odgovornemu uredniku Slovenskih novic, saj v Pravilniku o delu NČR to ni predvideno.
Poudaril je, da je bila zgodba ravnatelja medijsko izjemno odmevna. Zgodila se je v javni instituciji v službenem času in dobesedno pred očmi otrok. O njej so poročali vsi slovenski in številni tuji mediji. V prispevkih in še posebej v Odmevih RTVS z dne 18. 11. 2014 je voditeljica povedala, da naj bi posnetek prikazoval »intimni akt ravnatelja in učiteljice iz srednje šole iz Maribora«, nato pa je bila identiteta ravnatelja povsem razkrita, saj so predvajali posnetek njegove izjave z dodanim imenom, priimkom in imenom srednje šole.

V odgovoru je navedel, da so SN zgodbo spremljale korektno in v skladu z načelom varovanja zasebnosti, saj v nobenem od obravnavanih člankov in tudi v drugih člankih niso objavile videoposnetka in tudi niso razkrile imena, priimka ali katerega koli drugega osebnega podatka, na podlagi katerega bi javnost lahko prepoznala vpleteni osebi. Identiteta vpletenih ni bila razvidna z objavljene fotografije, saj sta obe osebi zakriti (ona z lasmi, on računalniško). Tudi tajvanska animacija identitete ne razkriva. Enako velja za lokacijo, saj ni mogoče trditi, da je nekdo razpoznaven zgolj zaradi oznake, da se je dogodek zgodil v Mariboru. SN so torej zadevo ves čas obravnavale konservativno: objavile so zakrit posnetek zaslona (screenshot), prek katerega identifikacija akterjev ni bila mogoča. Prav tako niso razkrile šole ter identitete ravnatelja in učiteljice vse do trenutka, ko sta sama prostovoljno stopila pred TV-kamere in za TV-postaje spregovorila o posnetku. Od trenutka, ko sta ravnatelj in učiteljica sama razkrila svojo identiteto, pa urednik meni, da nikakor ne moremo govoriti o posegu v zasebnost z razkritjem identitete, saj je bila od tega trenutka dalje ta v javnosti znana. Drugi mediji so, v nasprotju s SN, medtem npr. tiskali majice z žaljivo vsebino in jih bralcem podarjali v nagradnih igrah ali pa so videoposnetek v televizijskih informativnih oddajah nacionalnega dosega v celoti in necenzuriranega vrteli vedno znova in znova. SN niso bile prvi medij, ki je objavil zgodbo iz Maribora, zato ne moremo govoriti o efektu prve objave. Na spletu se je pojavila že dan prej, širila pa se je javno prek družabnih omrežij in spletnih forumov. O njej so pred SN poročali drugi elektronski mediji, ki so celo pred njihovo objavo že pridobili in javno objavili prve odzive akterja.

Zgodbe, ki so jih objavile SN, niso bile žaljive, napadalne ali negativne za akterja. Poleg vesti o posnetku so objavili naslednje: odziv obeh akterjev (povzetek po TV), odziv javnosti in znanih Slovencev (večinoma v smislu »država propada, mi pa se ukvarjamo z dvema, ki se imata fajn«), odzivi tako ali drugače poklicno vpletenih (Pirc Musarjeve, sindikalista Štruklja, učitelja in psihologa) ter tekoča dogajanja (forenzična preiskava…). Skratka, po mnenju urednika SN ne moremo govoriti o nikakršnem »obračunavanju« z akterjema, kvečjemu nasprotno.

Odgovorni urednik SN je komentiral tudi posamezne točke iz pritožbe UO DNS. Očitki glede kršitve 17. člena Kodeksa novinarjev (pravica posameznika do zasebnosti) so neutemeljeni. SN niso razkrile identitete ravnatelja in učiteljice, niti neposredno (z navedbo imena in priimka) niti posredno (npr. z navajanjem imena šole ali prikazom obraza). Zato ni mogoče govoriti, da je bila pravica posameznika do zasebnosti kršena, saj niso objavili videoposnetka (večina slovenskih medijev ga je objavila) in tudi niso razkrili imena, priimka ali katerega koli drugega osebnega podatka, na podlagi katerega bi javnost lahko prepoznala vpleteni osebi.

Slovenske novice niso prve objavile videoposnetka. Tega so pred njimi objavili že drugi mediji. Navedbe, da gre za ekskluzivno objavo, so vezane zgolj na to, da so o aferi poročali pred konkurenco, t. j. med časopisnimi spletnimi portali.

Očitek glede povzemanja mnenja psihoanalitika je po mnenju urednika neutemeljen. O aferi je javno in večkrat spregovorilo mnogo znanih osebnosti, na primer nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar (v Odmevih) ali ravnatelj Dušan Merc. V povzemanju tovrstnih mnenj ne vidijo nič spornega, zato v zvezi s tem ne more biti govora o kakršnem koli kršenju kodeksa, še posebno pa ne o kršenju 17. člena kodeksa, saj identiteta obeh vpletenih tudi v tem članku ni bila razkrita.

Očitek glede objave tajvanske animacije je tudi neutemeljen. Šlo je za poročanje o nastanku tajvanske animacije, ki je nastala na podlagi dogodka iz Maribora. Tajvanske animacije niso objavili na spletni strani SN, ampak je bila ta javno objavljena na največjem svetovnem videoportalu you tube. Z objavo animacije identiteta ravnatelja ni bila razkrita. Drži pa, da so naknadno umaknili tajvansko animacijo iz članka. To so storili iz pietete do pokojnega ravnatelja.

Očitek glede poročanja o samomoru ravnatelja je po mnenju urednika tudi neutemeljen. V članku identiteta učiteljice ni razkrita.
Slovenske novice spornega videoposnetka niso objavile, zato je neutemeljen očitek, da naj bi novinarji na nedovoljen način prišli do videoposnetka, ki naj bi bil nato tudi objavljen.

Na koncu odgovora je urednik zahteval izločitev iz odločanja predsednice razsodišča Ranke Ivelja in člana NČR Maria Beloviča. Oba naj bi zadevo komentirala na način, ki naj ne bi dopuščal nobenega dvoma o tem, da sta se o zadevi že odločila, še preden je imel priložnost odgovoriti na očitke iz pritožbe. In sicer predsednica v časniku Dnevnik 1. 12. v komentarju z naslovom »Dihurji vojne«, ko je med drugim navedla »Sicer pa: ali so lahko mediji kaj manj brutalni kot družba sama, kaj manj šentflorjanski, kaj bolj empatični? Eden od mrhovinarskih časnikov se je v soboto javno hvalil s porastom naklade«. Član NČR pa je v dopisu aktiva novinarjev Dela upravi navedel »Zanima me, kako se bo uprava odzvala na tragičen dogodek (samomor ravnatelja mariborske srednje šole), ki so ga sopovzročile, in to trdim z vso odgovornostjo, tudi Slovenske novice, z odgovornim urednikom Bojanom Budjo na čelu«. Iz teh navedb po mnenju urednika jasno izhaja, da v zadevi ne bosta mogla nepristransko odločati, saj sta se o zadevi že odločila.

SKLEP:

Odgovorni urednik Slovenskih novic in spletnega portala slovenskenovice.si Bojan Budja je kršil 12. člen in, v posameznih prispevkih, 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršil 23. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Pritožnik (UO DNS) je vložil pritožbo proti avtorjem, podpisanim z inicialkami S. N. in S. U., ter proti odgovornemu uredniku Slovenskih novic in spletnega portala Slovenskenovice.si Bojanu Budji. Urednik je odgovoril, da identitete novinarjev S. N. in S. U. ne bo razkril, ob tem meni, da se postopek pred NČR ne more voditi proti odgovornemu uredniku Slovenskih novic, ker v Pravilniku o delu NČR to ni predvideno.

NČR v zvezi s tem ugotavlja, da 2. člen Pravilnika določa, da NČR obravnava in presoja kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije novinarjev in drugih avtorjev uredniških vsebin, v nadaljnjih členih pa govori o novinarjih in drugih udeležencih v postopku. Ker je odgovorni urednik odgovoren za vse vsebine portala, je odgovoren tudi za kršitve, ki jih v objavah prispevkov storijo novinarji. Odgovorni urednik je imenovan prav z namenom, da nadzoruje in odgovarja za vsebino objav v mediju, ne glede na to, ali gre za spletni portal ali za tiskani, radijski ali televizijski medij. Odgovorni urednik je prav tako kot novinar dolžan spoštovati vse določbe kodeksa in je za vsebine prispevkov, ki jih pripravijo novinarji, odgovoren prav tako kot novinar.

UO DNS je v pritožbi glede kršitve 17. člena KNS kot sporne navedel štiri prispevke, objavljene na spletni strani slovenskenovince.si, in sicer: 1. Škandal na šoli v MB? Ravnatelj naj bi obdelal učiteljico, 18. 11. 2014; 2. Tajvanci razkrili, kako se je ravnatelj lotil učiteljice, 25. 11. 2014; 3. Zakaj se je mariborski ravnatelj z jezikom lotil ravnateljice, 26. 11. 2014 in 4. »Kolega ravnatelj se je pod pritiski zlomil«, 30. 11. 2014. V pritožbi je navedeno, da je bilo objavljenih še »več člankov s podobnimi kršitvami«, vendar povezave ali posnetki objav niso priloženi, prav tako niso navedene vsebine iz teh člankov, ki naj bi pomenile kršitve posameznih določb kodeksa.

Dejansko stanje glede kršitev 17. člena KNS, ki zahteva spoštovanje pravice posameznikov do zasebnosti, je v času odločanja NČR težko ugotoviti, saj objavljena vsebina v vseh spornih primerih ni več enaka. Iz povezav, ki jih je navedel pritožnik, ni mogoče ugotoviti vseh zatrjevanih kršitev, saj je na vseh objavah razviden le še slikovni posnetek iz spornega videa, na njem pa sta akterja in sam akt zamegljeni. Trditve pritožnika in urednika si glede tega nasprotujejo. Urednik v svojem odgovoru sicer zatrjuje, da v nobenem od obravnavanih člankov niso objavili videoposnetka in tudi niso razkrili imena, priimka ali katerega koli drugega osebnega podatka, na podlagi katerega bi javnost lahko prepoznala vpleteni osebi. Objavili naj bi le zakrit posnetek zaslona (screenshot), na katerem sta obe osebi zakriti (ona z lasmi, on računalniško). Enako zatrjuje za lokacijo, saj zgolj zaradi oznake, da se je dogodek zgodil na eni od srednjih šol v Mariboru, naj ne bi bilo mogoče identificirati akterjev. Vendar pritožnik v pritožbi zatrjuje, da je v bil v prispevku »Tajvanci razkrili, kako se je ravnatelj lotil učiteljice«, z dne 25. 11. 2014, razkrita identiteta ravnatelja z imenom in priimkom. To dokazujejo imena povezav pod naslovom tega spletnega članka, ki ga je v posnetku zaslona (screenshot) priložil pritožnik. Med temi povezavami pa je navedeno pod naslovom članka »Tajvanci razkrili, kako se je ravnatelj lotil učiteljice«, z dne 25. 11. 2014, tudi polno ime in priimek ravnatelja. Ta članek je še vedno objavljen na spletu, a identiteta ni več razkrita. Tudi urednik v svojem odgovoru med drugim priznava, da »od trenutka, ko sta ravnatelj in učiteljica sama razkrila svojo identiteto, nikakor ne moremo govoriti o posegu v zasebnost z razkritjem identitete, saj je bila od tega trenutka dalje ta v javnosti znana«. S tem je posredno potrdil, da so identiteto udeležencev sicer zakritega posnetka, razkrili.

Objava z navedbo, da gre za posnetek ravnatelja in učiteljice ene od mariborskih srednjih šol, med povezavami na to novico pa je bilo v enem primeru objavljeno tudi ime in priimek akterja, v nekaterih drugih primerih pa je bilo med povezavami navedeno tudi »ravnatelj Drago«, predstavlja neupravičen poseg v zasebnost. Tudi v povezavi z razkritji v drugih medijih je takšna objava omogočila razkritje identitete obeh akterjev. Za razkrivanje identitete obeh oseb na način objave posnetka njunega intimnega odnosa pa ni bilo nikakršnega javnega interesa. Nadaljnje objave s senzacionalističnimi naslovi, kot so: »Zakaj se je mariborski ravnatelj z jezikom lotil ravnateljice«, »Pornič z ravnateljem in učiteljico pri forenzikih«, »Seks škandal: obdelana učiteljica zgrožena, ravnatelj pa…, »Tako odgovarja ravnatelj, ki naj bi lizal mednožje učiteljice«, dokazujejo razkrivanje zasebnosti na senzacionalističen način. Glede na navedeno je NČR ugotovilo, da je urednik na senzacionalističen način posegel v zasebnost ravnatelja in učiteljice in s tem prekršil 17. člen kodeksa.

Dvanajsti člen kodeksa določa, da novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov. Če informacij, ki so za javnost izrednega pomena, ni mogoče pridobiti drugače, mora svoje ravnanje in razloge zanj predstaviti javnosti. Očitno je, da v tem primeru novinarji oziroma urednik niso uporabili nedovoljenih načinov zbiranja podatkov, saj je bil osnovni video posnetek v javnosti že dostopen. Urednik v odgovoru sicer zanika objavo spornega videa. V prispevku z naslovom »Tajvanci razkrili, kako se je ravnatelj lotil učiteljice«, z dne 25. 11. 2014 (v originalni obliki), je prikazan zamegljen posnetek iz tega videa, nato pa nižje še en posnetek s puščico, ki naj bi aktivirala povezavo. Video, domnevno posnet s telefonom, je bil nedvomno pridobljen nezakonito, vendar na podlagi povezav, ki jih je posredoval pritožnik, v času odločanja NČR ni mogoče potrditi, da je bil video dostopen na spletnem portalu slovenskenovice.si. Vendar pa je objavo videoposnetka potrdil sam urednik v svojem odgovoru, ko v točki (4)B svojega odgovora dobesedno navaja: »Slovenske novice niso prve objavile videoposnetka. Tega so pred njimi objavili že drugi mediji….« Urednik je torej objavo videoposnetka v odgovoru sam priznal. Za razkrivanje identitete obeh oseb na način objave njunega intimnega odnosa po mnenju NČR ni bilo nikakršnega javnega interesa, zato NČR ugotavlja kršitev 12. člena KNS.

NČR pa ne more potrditi kršitve 23. člena kodeksa glede poročanja o samomoru ravnatelja. Pritožnik navaja, da je v prispevku razkrita identiteta žrtve. Vendar pa sam pritožnik ob tem dodaja, da bi bila pretirana argumentacija, da mediji o konkretnem samomoru sploh ne bi smeli poročati. Žrtev je zaradi medijskega poročanja postala relativno javna oseba, zato je bilo poročanje o njenem samomoru, brez navajanja osebnih podatkov in okoliščin samomora, upravičeno. Prispevek z 30. 11. 2014 “Kolega ravnatelj se je pod pritiski zlomil”, ki pretežno vsebuje komentarje posameznih javnih oseb in žrtev samomora prikazuje obzirno, po mnenju NČR ne predstavlja kršitve 23. člena KNS.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli od udeležencev v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 2. aprila 2015

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča